Išči

    Ivan Cankar

    Ivan Cankar
    Ivan Cankar 1915.jpg
    Rojstvo10. maj 1876({{padleft:1876|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2][3]
    Vrhnika, Avstro-Ogrska[4]
    Smrt11. december 1918({{padleft:1918|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[4][2][3] (42 let)
    Ljubljana, SHS[4]
    Poklicpesnik, pisatelj, romanopisec, politik, esejist, dramatik
    NarodnostZastava Slovenije Slovenec
    DržavljanstvoFlag of Hungary (1896-1915; angels; 3-2 aspect ratio).svg Avstro-Ogrska
    Žanrnovela, kratka zgodba, drama, pesem, esej
    Literarno gibanjesimbolizem
    moderna umetnost
    Pomembnejša delaKralj na Betajnovi
    Martin Kačur
    Za narodov blagor
    Hiša Marije Pomočnice
    Hlapec Jernej in njegova pravica
    PodpisIvan Cankar signature 2.jpg

    Ivan Cankar (O tem zvoku izgovorjava ), slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.

    Vsebina

    Življenje

    Ivan Cankar se je rodil 10. maja, leta 1876 v hiši Na klancu (Vrhnika) 141 kot osmi od dvanajstih otrok obrtniško – proletarske družine trškega krojača. Leta 1882 je bil vpisan v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa se je vpisal na ljubljansko realko. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil Franc Levec, ki ga je zelo spoštoval. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, s Kettejem in z Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon.

    Po maturi, ki jo je opravil leta 1896, je odšel na Dunaj študirat tehniko. Kmalu se je prepisal na slavistiko. Po odhodu z Dunaja je od septembra do 10. novembra 1909 živel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci. Sredi novembra se je naselil v ljubljanskem hotelu Tivoli (nekdanja Švicarija) in napisal Belo krizantemo. Odločil se je, da se ne bo vrnil na Dunaj in razdrl zaroko s Štefko Löffler.

    Leta 1907 je bil na listi socialnodemokratske stranke kandidat za državnega poslanca na Dunaju, vendar ni bil izvoljen (premagal ga je protikandidat Fran Povše). Kljub volilnemu neuspehu je politično kariero nadaljeval v obliki predavanj in razprav (med katerimi številne v Trstu), leta 1913 je imel v Ljubljani najbolj znano predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani, v katerem se je zavzel za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni zapora. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v Judenburg na avstrijskem Štajerskem. Zaradi bolezni je bil po nekaj tednih oproščen služenja.

    Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnišnici v Ljubljani. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.

    Delo

    Cankarjeva spominska hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše na Vrhniki (na »Klancu«)

    Uvrščamo ga med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg Murna, Ketteja in Župančiča). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirke Erotika in Župančičeve Čaše opojnosti in velja za začetek slovenske moderne. V svoji pesniški zbirki je zbral mladostne ljubezenske pesmi, balade in romance. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič, Fran Govekar in Fran Eller.

    Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vplivom romantike, naturalizma, dekadence, simbolizma in impresionizma je pisal povesti, novele, romane, črtice in dramska besedila.

    Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivom Ibsena (Kralj na Betajnovi) in Gogolja, pozneje pa pod vplivom nove romantike. V svojih delih je opozarjal na takratne politične razmere v državi (satirični komediji Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Za narodov blagor ter politična satira Hlapci).

    V njegovih delih prevladuje tematika posameznika v sporu z delavskim in vaškim, malomeščanskim vsakdanjikom, opazne pa so tudi številne družbenokritične ideje. Tako je v povesti Hlapec Jernej in njegova pravica simbolično predstavil boj zatiranega, delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Z romanom Na klancu pa je ustvaril nov tip ženskega oziroma materinskega romana.

    Poleg umetniškega pisanja se je Cankar ukvarjal tudi s publicističnim pisanjem, kritiko in esejistiko (Krpanova kobila, Slovenski umetniki na Dunaju, Naši umetniki)..

    Psevdonimi

    Za svoje pisateljsko delo je uporabljal številne šifre in psevdonime. Ti so značilni predvsem za zgodnja leta njegovega ustvarjanja. Izmišljena literarna imena je pogosto menjaval pri objavah v časniku Slovenec, ker ni želel, da bi ljudje vedeli, da sodeluje pri katoliških listih, tako je za veliko večino umetniških imen značilno, da jih je uporabil samo enkrat:

    Po smrti

    Kipi v spomin njemu se nahajajo: na Vrhniki (delo kiparja Ivana Jurkoviča), na Rožniku v Ljubljani (delo kiparja Frančiška Smerduja) ter pred Cankarjevim domom v Ljubljani (Slavko Tihec).

    Vlada Republike Slovenije je leto 2018 razglasila za Cankarjevo leto, 11. decembra je namreč stota obletnica pisateljeve smrti. Ob tej priložnosti so potekale številne kulturne aktivnosti po vsej Sloveniji, zlasti v njegovem rojstnem kraju. Med drugim je bilo prirejenih več muzejskih razstav, o Cankarjevem življenju pa sta izšla tudi dokumentarno-igrani film Cankar in strip.[5]

    Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Univerza v Ljubljani pod pokroviteljstvom Občine Vrhnika od leta 2020 podeljujejo Cankarjevo nagrado za najboljšo pripovedno, lirično, dramsko ali esejistično knjigo minuleta leta.[6]

    Bibliografija

    Erotika
    Hlapec Jernej in njegova pravica
    Pohujšanje v dolini šentflorjanski

    Poezija

    Proza

    Dramatika

    Opomba: Datumi nastanka dram so povzeti iz knjige:Pregled slovenske književnosti[7]

    Dela, objavljena v Slovenskem narodu

    Mladinska dela

    Esejistika Ivana Cankarja

    Glej tudi

    Sklici

    1. Find a Grave — 1995.
    2. 2,0 2,1 Brockhaus Enzyklopädie
    3. 3,0 3,1 Proleksis enciklopedija — 2009.
    4. 4,0 4,1 4,2 Цанкар Иван // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
    5. "Cankarjevo leto". Ministrstvo RS za kulturo. Pridobljeno dne 2018-12-02.
    6. Bratož, Igor (2020-04-23). "Nagrada, ki je doslej manjkala". Delo. Pridobljeno dne 2021-02-10.
    7. Janež, Stanko-Ravbar, Miroslav. (1978). Pregled Slovenske književnosti. Maribor: Založba Obzorja.

    Viri

    Zunanje povezave