Išči

    Jonsko morje

    Jonsko morje

    Jónsko mórje (italijansko Mar Ionio, grško Ιóνιo Πελαγoς, albansko Deti Ion, srbsko ali hrvaško Jonsko more) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok, Apulija, (Salentinski polotok), Kalabrija in Sicilija, na severu pa se prek Otrantskih vrat odpira v Jadransko morje. Med Kalabrijo in Sicilijo je Mesinska ožina, prek katere je povezano s Tirenskim morjem. Korintski zaliv, del Jonskega morja, ki se zajeda globoko v celino in ločuje Peloponez od preostalega Balkanskega polotoka, pa Korintski prekop povezuje z Egejskim morjem.

    Ob vzhodni obali so posejani Jonski otoki, med katerimi so največji Krf, Paksos, Lefkada, Kefalonija, Itaka in Zakintos. Na zahodni obali oklepata Salentinski polotok in Kalabrija s Tarantskim zalivom. V preteklosti so Jonsko morje obravnavali kot del Jadranskega morja, medtem, ko se danes Jonsko morje obravnava kot posebna vodna površina. V Jonskem morju, južno od Grčije so izmerili globino 5267 m, kar je največja izmerjena globina Sredozemskega morja. Točka se imenuje Calypso in se nahaja na 36º34'N in 21º08'E.[1][2] To je tudi eno izmed najbolj seizmološko aktivnih področij na svetu.

    Vsebina

    Etimologija

    Ime Jonsko morje naj bi izhajala iz grškega jezika Ἰόνιον (πέλαγος). Etimologija izraza ni poznana.[3] Obstaja več legend, verzij nastanka poimenovanja morja. Starogrški pisatelji, zlasti Ajshil, povezujejo nastanek imena z legendo o Io, hčerjo argoškega kralja Inaha, Herino duhovnico in Zevsovo ljubico. Po mitu je Zevs moral poslati Io na konec sveta, kar je za njih predstavljalo področje Jonskega morja in je tako prišlo do poimenovanja morja.[4][5][6] Po drugi legendi ime lahko izvira iz tega, ker so Jonci pluli na zahod.[7] Po tretji verziji je Ionius bil sin Adriasa (eponim za Jadransko morje). Po eni izmed legend je Ionius bil sin Dirhahusa. Ko je bil ta napaden s strani lastnih bratov, mu je na pomoč priskočil Herkul, ki je ravno potoval skozi te kraje.[8] V boju je po pomoti ubil Ioniusa in njegovo truplo vrgel v morje. Zato naj bi se morje imenovalo Jonsko morje.[8] Po enih mnenjih je morje poimenovano po grški besedi za vijolično vsled barve morja, ki je zelo podobna vijolični.

    Zemljepis

    Pogled na Jonsko morje z otoka Krf, v ozadju albanska obala
    Jonsko morje, pogled z otoka Kefalonija

    Razsežnost

    International Hydrographic Organization (Mednarodna organizacija za hidrografijo) definira obseg Jonskega morja v naslednjih mejah:[9]

    Mesta

    Pomembnejša mesta

    Zalivi in ožine

    Glej tudi

    Sklici

    1. Barale, Vittorio (2008). "The European Marginal and Enclosed Seas: An Overview". V Vittorio Barale and Martin Gade (eds) (ur.). Remote Sensing of the European Seas. Springer Science+Business Media. str. 3–22. ISBN 978-1-4020-6771-6. LCCN 2007942178. Pridobljeno dne 28 August 2009.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: editors list (link)
    2. NCMR - MAP
    3. Babiniotis, Lexiko tis Neoellinikis Glossas.
    4. Jakub Pigoń (18 December 2008). The Children of Herodotus: Greek and Roman Historiography and Related Genres. Cambridge Scholars Publishing. str. 114. ISBN 978-1-4438-0251-2.
    5. LSJ, A Greek-English Lexicon s.v. Ἰόνιος.
    6. John Freely (30 April 2008). The Ionian Islands: Corfu, Cephalonia and Beyond. I.B.Tauris. str. 10. ISBN 978-0-85771-828-0.
    7. John Keahey (15 July 2014). A Sweet and Glorious Land: Revisiting the Ionian Sea. St. Martin's Press. str. 116. ISBN 978-1-4668-7603-3.
    8. 8,0 8,1 Gocha R. Tsetskhladze (2008). Greek Colonisation: An Account of Greek Colonies and Other Settlements Overseas. BRILL. str. 157. ISBN 90-04-15576-7.
    9. "Limits of Oceans and Seas, 3rd edition" (PDF). International Hydrographic Organization. 1953. Pridobljeno dne 7 February 2010.