Išči

    Južna Amerika

    Južna Amerika
    South America (orthographic projection).svg
    Površina17.840.000 km2
    Št. prebivalcev385.742.554 (2011, 5.)
    Gostota naseljenosti21,4 preb./km2
    DemonimJužnoameričani
    Države13
    Odvisna ozemlja3
    Jezikiportugalščina, španščina in drugi
    ČasUTC-2 do UTC-5
    Največja mestaZastava Brazilije São Paulo
    Zastava Argentine Buenos Aires
    Zastava Brazilije Rio de Janeiro
    Zastava Kolumbije Bogotá
    Zastava Peruja Lima
    Zastava Čila Santiago
    Zastava Venezuele Caracas
    Zastava Kolumbije Medellín
    Zastava Brazilije Belo Horizonte
    Zastava Kolumbije Cali
    Sestavljena satelitska slika Južne Amerike
    Bariloche- Argentina2.jpg

    Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli. Južna Amerika leži med Pacifikom in Atlantikom, v Panami pa se stika z edino drugo celino, Severno Ameriko. Južna Amerika zavzema večji del Latinske Amerike. Po površini je manjša od Severne Amerike, Azije in Afrike, vendar večja od Evrope. Delimo jo na tri nižavja, dve višavji in eno veliko gorsko verigo: Amazonsko, Laplatsko in Orinoško nižavje, Brazilsko in Gvajansko višavje in gorstvo Andov.

    Po površini je Južna Amerika na četrtem mestu, po prebivalstvu pa na petem. Obsega 17.840.000 km2 in ima 331 425 000 prebivalcev. Njena najvišja gora je Aconcagua (Argentina) 6960 m, najdaljša reka Amazonka (Brazilija) 6516 km in največje jezero Titikaka (Bolivija / Peru) 8340 km².

    Vsebina

    Falklandski otoki

    Leta 1592 je v Atlantskem oceanu odkril angleški pomorec John Davis na krovu ladje DESIRE. Leta 1960 so otoke poimenovali po viskontu Falklandu, zakladniku britanske mornarice. V različnih obdobjih so otoke zasedli Angleži, Španci, Francozi in Argentinci. Na Falklandskih otokih živijo pingvini.

    Indijanci

    Prva ljudstva v Južni Ameriki so bila indijanska. V nižinah so Indijanci živeli v majhnih vaseh in nabirali hrano po gozdovih, v Andih pa so ustvarili velike civilizacije. Evropski osvajalci so te velike kulture uničili in danes živi v gozdovih samo še nekaj odročnih plemen tako, kot so živeli njihovi predniki. Vendar grozi huda nevarnost, da bodo z izsekavanjem deževnega gozda zaradi kmetovanja in rudarjenja uničili tudi te zadnje sledi indijanske družbe.

    Industrija

    Južnoameriška industrija je nasplošno nerazvita. Večji del se drži mest in po večini predeluje kmetijske proizvode. Tekstilni delavci predejo in tkejo tkanine iz volne ovc in lam. Drugi tovarniški delavci pripravljajo in konservirajo meso ali pa ga zamrzujejo za izvoz. Veliko ljudi je zaposlenih tudi v rudarstvu, gozdarstvu in ribištvu.

    Rudna bogastva

    Več kot četrtina svetovnih zalog bakra leži v zahodnem Čilu. Druge rude so v Andih. Nafta, ki so jo v 20. letih 20.st. našli v jezeru Maracaibu, je Venezuelo popeljala med prve proizvajalke nafte na svetu.

    Zgodovina

    Države in teritoriji

    Pet največjih mest v Južni Ameriki
    São Paulo, Brazilija
    Bogotá, Kolumbija
    Santiago, Čile
    Lima, Peru
    Rio de Janeiro, Brazilija
    Država ali ozemlje Površina
    (km²)[1]
    Prebivalstvo
    (ocena julij 2009)[1]
    Gostota prebivalstva
    (na km2)
    Glavno mesto
    Zastava Argentine Argentina 2.766.890 km² 40.482.000 14,3 Buenos Aires
    Zastava Bolivije Bolivija 1.098.580 km² 9.863.000 8,4 La Paz in Sucre[2]
    Zastava Brazilije Brazilija 8.514.877 km² 191.241.714 22,0 Brasília
    Zastava Čila Čile[3]   756.950 km² 16.928.873 22 Santiago
    Zastava Kolumbije Kolumbija 1.138.910 km² 45.928.970 40 Bogotá
    Zastava Ekvadorja Ekvador   283.560 km² 14.573.101 53,8 Quito
    Zastava {{{alias2}}} Falklandski otoki (Združeno kraljestvo)[4]    12.173 km² 3,140[5] 0,26 Port Stanley
    Zastava {{{alias2}}} Francoska Gvajana (Francija)    91.000 km² 221.500[6] 2,7 Cayenne (Préfecture)
    Zastava Gvajane Gvajana   214999 km² 772.298 3,5 Georgetown
    Zastava Paragvaja Paragvaj   406.750 km² 6.831.306 15,6 Asunción
    Zastava Peruja Peru 1.285.220 km² 29.132.013 22 Lima
    Zastava {{{alias2}}} Južna Georgia in
    Južni Sandwichevi otoki
    (Združeno kraljestvo)
    [7]
        3.093 km² 20 0 King Edward Point[8]
    Zastava Surinama Surinam   163.270 km² 472.000 3 Paramaribo
    Zastava Urugvaja Urugvaj   176.220 km² 3.477.780 19,4 Montevideo
    Zastava Venezuele Venezuela   916.445 km² 31.648.930 30,2 Caracas
    Skupaj 700717824513000000017.824.513 7008385742554000000385.742.554 21,5

    Sklici

    1. 1,0 1,1 Podatki za kopne površine in prebivalstvo so iz The 2008 World Factbook, ki trenutno uporablja podatke iz julija 2007, razen če ni drugače navedeno.
    2. La Paz je administrativno glavno mesto Bolivije;
    3. Vključuje Velikonočni otok v Pacifiku, Čilensko ozemlje, ki ga pogosto vključujejo v Oceanijo. Santiago je administrativno glavno mesto Čila; Valparaíso je sedež parlamenta.
    4. Zahteva jih Argentina.
    5. "Falkland Islands: July 2008 population estimate". Cia.gov. Pridobljeno dne 2012-05-21. 
    6. (January 2009) (francosko) INSEE, Government of France. "Population des régions au 1er janvier". Pridobljeno dne 2009-01-20. 
    7. Zahteva ga Argentina; Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki v Južnem Atlantskem oceanu se pogosto povezuje z Antarktiko (zaradi njene bližine) in nima stalnega prebivalstva; ima le občasno skupino 100 raziskovalcev in obiskovalcev.
    8. http://country-facts.findthedata.org/q/240/2390/What-is-the-capital-city-of-South-Georgia-And-The-South-Sandwich-Islands-a-country-in-the-continent-of-Oceania

    Zunanje povezave