Išči

    Kadmij

    Kadmij, 48Cd
    Cadmium-crystal bar.jpg
    Kadmij
    IzgovarjavaIPA: [ˈkaːdmi]
    Videzsrebrna modrikasto-siva kovina
    Standardna atomska teža Ar, std(Cd)112,414(4)[1]
    Kadmij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    Zn

    Cd

    Hg
    srebrokadmijindij
    Vrstno število (Z)48
    Skupinaskupina 12
    Periodaperioda 5
    Blok  blok d
    Razporeditev elektronov[Kr] 4d10 5s2
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 18, 2
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče321,07 °C
    Vrelišče767 °C
    Gostota (blizu s.t.)8,65 g/cm3
    v tekočem stanju (pri TT)7,996 g/cm3
    Talilna toplota6,21 kJ/mol
    Izparilna toplota99,87 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta26,020 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 257 310 381 472 594 770
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja−2, +1, +2 (rahlo bazični oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,69
    Ionizacijske energije
    • 1.: 867,8 kJ/mol
    • 2.: 1631,4 kJ/mol
    • 3.: 3616 kJ/mol
    Atomski polmerempirično: 151 pm
    Kovalentni polmer144±9 pm
    Van der Waalsov polmer158 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte kadmija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
    Hexagonal close packed kristalna struktura za kadmij
    Hitrost zvoka tanka palica2310 m/s (pri 20 °C)
    Temperaturni raztezek30,8 µm/(m·K) (pri 25 °C)
    Toplotna prevodnost96,6 W/(m·K)
    Električna upornost72,7 nΩ·m (pri 22 °C)
    Magnetna ureditevdiamagnetik[2]
    Magnetna susceptibilnost−19,8·10−6 cm3/mol[3]
    Youngov modul50 GPa
    Strižni modul19 GPa
    Stisljivostni modul42 GPa
    Poissonovo razmerje0,30
    Mohsova trdota2,0
    Trdota po Brinellu203–220 MPa
    Številka CAS7440-43-9
    Zgodovina
    Odkritje in prva izolacijaKarl Samuel Leberecht Hermann in Friedrich Stromeyer (1817)
    PoimenovalFriedrich Stromeyer (1817)
    Najpomembnejši izotopi kadmija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    106Cd 1,25% stabilen
    107Cd sint. 6,5 h ε 107Ag
    108Cd 0,89% stabilen
    109Cd sint. 462,6 d ε 109Ag
    110Cd 12,47% stabilen
    111Cd 12,80% stabilen
    112Cd 24,11% stabilen
    113Cd 12,23% 7,7×1015 let β 113In
    113mCd sint. 14,1 let β 113In
    IT 113Cd
    114Cd 28,75% stabilen
    115Cd sint. 53,46 h β 115In
    116Cd 7,51% 3,1×1019 let ββ 116Sn
    Kategorija Kategorija: Kadmij
    · pogovor · · | reference

    Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48. Ta relativno redka, mehka, modrikasto-bela, strupena prehodna kovina se pojavlja v cinkovih rudah in se večinoma uporablja v baterijah.

    Vsebina

    Pomembne lastnosti

    Kadmij je mehka, kovljiva in upogljiva, modrikasto-bela dvovalentna kovina, ki jo zlahka režemo z nožem. Kadmij je v mnogih pogledih podoben cinku, vendar se pojavlja v bolj kompleksnih spojinah.

    Najpogostejše oksidacijsko stanje kadmija je +2, čeprav v redkih primerih najdemo tudi +1.

    Uporaba

    Približno tri četrtine kadmija po svetu uporabljajo za izdelavo električnih baterij (posebno baterij Ni-Cd), večino od preostale četrtine pa v glavnem za barvila, prevleke, in kot stabilizator za plastike. Druge rabe:

    Sklici

    1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    2. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
    3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

    Zunanje povezave