Išči

    Kaspijsko jezero

    Kaspijsko jezero
    Caspian Sea from orbit.jpg
    pogled na jezero iz vesolja
    Koordinate40°N 51°E / 40°N 51°E / 40; 51
    Vrstabrezodtočno, slano, stalno, naravno
    Glavni dotokiVolga
    Glavni odtokiizhlapevanje
    Površina porečja3.100.000 km²[1]
    Države porečjaAzerbajdžan, Iran, Kazahstan, Rusija, Turkmenistan
    Maks. dolžina1.220 km[1]
    Maks. širina200–450 km[2]
    Površina271.000 km²[1]
    Povp. globina192 m[2]
    Maks. globina1.025 m[1]
    Količina vode78.200 km³[1]
    Zadrževalni čas vode250 let
    Gladina (n.m.)-28 m[1]
    Otokimnogo, skupno pribl. 2.050 km²[2]
    NaseljaBaku (Azerbejdžan), Rašt (Iran), Aktau (Kazahstan), Mahačkala (Rusija), Turkmenbaši (Turkmenistan)
    Reference[1][2]

    Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope. Je največje območje celinskega vodovja na Zemlji, s površino 271.000 km², kar predstavlja skoraj petino vse celokupne površine jezer na Zemlji.[1]

    Različni viri ga označujejo bodisi za največje jezero na svetu, bodisi za morje,[3] kar ima poleg povsem jezikovnih tudi pravne posledice. Zgodovinsko je zaradi svoje velikosti veljalo za morje, kar odražajo imena v jezikih vseh narodov, ki živijo v okolici.[4][Op. 1] Voda je polslana, pri čemer se slanost različnih delov jezera razlikuje in ni posledica vsebnosti natrijevega klorida, pač pa natrijevega sulfata in drugih soli. Po drugi strani nima povezave s svetovnimi oceani.[1]

    Kaspijsko jezero obkrožajo Rusija, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan in Kazahstan. Razrešitev pravnega statusa otežujejo nestabilna politična situacija v celotni regiji in vprašanja gospodarskega izkoriščanja kaspijskega bazena, predvsem bogatih zalog nafte ter zemeljskega plina. V času Sovjetske zveze je bil v veljavi dogovor z Iranom, po katerem je imelo status jezera, kar je pomenilo, da je bilo celoti razdeljeno med njiju glede na dolžino obal. Po razpadu Sovjetske zveze je sledilo dvajsetletno obdobje ozemeljskih sporov za nadzor nad viri, leta 2018 pa so vse vpletene države podpisale Konvencijo o pravnem statusu Kaspijskega jezera, po kateri ima površina status notranjega morja, s 15 milj širokim pasom teritorialnih voda in dodatnih 10 milj ekskluzivne ribolovne cone, dlje od obale pa so mednarodne vode kot jih določa Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Po drugi strani je ostala razdelitev dna odprta za dvostranske dogovore med državami, tako da pravno zdaj ni ne povsem morje, ne povsem jezero.[6]

    Vsebina

    Geografija

    Kaspijsko jezero je podolgovate oblike, razpotegnjeno približno v smeri sever–jug v dolžini 1200 km, povprečna širina pa je približno 320 km. S površino 0,4 milijona km² predstavlja skoraj petino vse površine zaprtih vodnih teles na Zemlji. Vsebuje približno 50 otokov s skupno površino nekaj več kot 2000 km². Večina je majhnih, največji med njimi je Čečen (122 km²).[7] Morfološko ga običajno delimo na tri dele:

    Glavna pritoka jezera sta Volga (približno 80 % pritoka) in reka Ural, poleg njiju pa še okoli 130 manjših rek, ki zbirajo vode iz povodja s približno desetkratno površino jezera.[2] Kaspijsko jezero nima naravnih odtokov. Tako deluje kot zaprt bazen, brez povezav z zunanjimi oceanskimi celotami. Jezero je postala zaprta celota pred približno 5,5 milijoni let. Gladina jezera redno niha, včasih v zelo kratkih periodah (preko stoletja). Današnja nadmorska višina jezera je -28 metrov oziroma 28 metrov pod morsko gladino. V letih od 1929 do 1977 se je morska gladina spustila za 3 metre, potem pa se je med letoma 1977 in 1995 ponovno dvignila za 3 metre.

    Na spremembo gladine vpliva predvsem količina padavin v porečju reke Volge. Padavine na tem območju so zelo povezane s kroženjem Atlanskega toka, zato je Kaspijsko jezero pomemben vir za preučevanje globalnih podnebnih sprememb.

    Mesta v bližini

    Večja mesta v bližini Kaspijskega jezera:

    Kaspijsko jezero iz Bakuja, Azerbajdžan
    Stenjka Razin Kaspijsko jezero (Vasilij Surikov)

    Zgodovina

    V antiki so ga imenovali Hirkansko morje. Druga starejša poimenovanja Kaspijskega jezera so Mazandaransko morje, Hazarsko morje in Hvalisiansko morje.

    Zgodovinska mesta in pokrajine v okolici jezera:

    Favna

    Kaspijsko jezero ima pomemben delež pri lovu na jesetre (iz iker jesetrov izdelujejo kaviar). Prekomerno ribarjenje je že močno ogrozilo naravno populacijo, zato naravovarstveniki zahtevajo omejitev lova, dokler se populacija ne obnovi.

    Promet

    Na jezeru deluje mnogo trajektnih povezav, med njimi:

    Opombe

    1. Uveljavljen slovenski eksonim je za razliko od tega Kaspijsko jezero.[5]

    Sklici

    1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 Fairbridge, Rhodes W.; Bengtsson, Lars (2012). "Asia, Lakes review". V Bengtsson, Lars; Herschy, Reginald W.; Fairbridge, Rhodes W. (ur.). Encyclopedia of Lakes and Reservoirs. Springer. str. 69–73. ISBN 978-1-4020-5616-1.
    2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 Bolgov, Mikhail V. (2012). "Caspian Sea". V Bengtsson, Lars; Herschy, Reginald W.; Fairbridge, Rhodes W. (ur.). Encyclopedia of Lakes and Reservoirs. Springer. str. 136–141. ISBN 978-1-4020-5616-1.
    3. "ESA: Observing the Earth – Earth from Space: The southern Caspian Sea". Evropska vesoljska agencija. Pridobljeno dne 2018-08-19.
    4. Zimnitskaya, Hanna; von Geldern, James (2011). "Is the Caspian Sea a sea; and why does it matter?". Journal of Eurasian Studies. Vol. 2 no. 1. str. 1–14. doi:10.1016/j.euras.2010.10.009.
    5. Kladnik, Drago; Ciglič, Rok; Hrvatin, Mauro; Perko, Drago; Repolusk, Peter; Volk, Manca (2013). Slovenski eksonimi. Ljubljana: Založba ZRC. str. 117. COBISS 264766976. ISBN 978-961-254-412-6.
    6. "Is the Caspian a sea or a lake?". The Economist. 2018-08-16. Pridobljeno dne 2018-08-19.
    7. 7,0 7,1 7,2 7,3 "Caspian Sea". Britannica Online. Pridobljeno dne 2018-09-21.

    Zunanje povezave