Išči

    Kobalt

    Kobalt, 27Co
    kobaltovi koščki
    Kobalt
    IzgovarjavaIPA: [ˈkoːbalt]
    Videztrda sijajna kovina modrikasto sive barve
    Standardna atomska teža Ar, std(Co)58,933194(3)[1]
    Kobalt v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


    Co

    Rh
    železokobaltnikelj
    Vrstno število (Z)27
    Skupinaskupina 9
    Periodaperioda 4
    Blok  blok d
    Razporeditev elektronov[Ar] 3d7 4s2
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 15, 2
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče1495 °C
    Vrelišče2927 °C
    Gostota (blizu s.t.)8,90 g/cm3
    v tekočem stanju (pri TT)8,86 g/cm3
    Talilna toplota16,06 kJ/mol
    Izparilna toplota377 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta24,81 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 1.520 1.690 1.892 2.150 2.482 2.925
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja−3, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5[2] (amfoterni oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,88
    Ionizacijske energije
    • 1.: 760,4 kJ/mol
    • 2.: 1648 kJ/mol
    • 3.: 3232 kJ/mol
    • (več)
    Atomski polmerempirično: 125 pm
    Kovalentni polmerNizki spin: 126±3 pm
    Visoki spin: 150±7 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte kobalta
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
    Hexagonal close packed kristalna struktura za kobalt
    Hitrost zvoka tanka palica4720 m/s (pri 20 °C)
    Temperaturni raztezek13,0 µm/(m·K) (pri 25 °C)
    Toplotna prevodnost100 W/(m·K)
    Električna upornost62,4 nΩ·m (pri 20 °C)
    Magnetna ureditevferomagnetik
    Youngov modul209 GPa
    Strižni modul75 GPa
    Stisljivostni modul180 GPa
    Poissonovo razmerje0,31
    Mohsova trdota5,0
    Trdota po Vickersu1043 MPa
    Trdota po Brinellu470–3000 MPa
    Številka CAS7440-48-4
    Zgodovina
    Odkritje in prva izolacijaGeorg Brandt (1735)
    Najpomembnejši izotopi kobalta
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    56Co sint. 77,27 d ε 56Fe
    57Co sint. 271,79 d ε 57Fe
    58Co sint. 70,86 d ε 58Fe
    59Co 100% stabilen
    60Co sint. 5,2714 let β, γ 60Ni
    Kategorija Kategorija: Kobalt
    · pogovor · · | reference

    Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.

    Kobalt je trden feromagneten srebrnkasto-bel element. Njegova Curiejeva temperatura je 1388 K z 1,6~1,7 Bohrovih magnetonov na atom. Pogosto ga povezujejo z nikljem, oba sta tudi značilni sestavini meteorskega železa. Sesalci potrebujejo manjše količine kobaltovih soli. Kobalt-60, umetno pridobljen radioaktivni izotop kobalta, je pomemben radioaktivni slednik in agent za zdravljenje raka. Kobalt ima relativno permeabilnost enako dvem tretjinam železove. Kovinski kobalt je običajno zmes dveh kristalnih struktur - heksagonalnega gostega sklada in ploskovno centrirane kocke. Prehod iz prve kristalne strukture v drugo poteče pri temperaturi 722 K.

    Običajni oksidacijski stanji kobalta sta +2 in +3, čeprav najdemo tudi +1.

    Sklici

    1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    2. Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann. str. 1117–1119. ISBN 978-0-08-037941-8.

    Zunanje povezave