Išči

    Koper

    Koper

    Capodistria
    Koperlandmarks.jpg
    Koper se nahaja v Slovenija
    Koper
    Koper
    Geografska lega v Sloveniji
    Koordinati: 45°32′47.6″N 13°43′45.98″E / 45.546556°N 13.7294389°E / 45.546556; 13.7294389
    DržavaZastava Slovenije Slovenija
    Statistična regijaObalno-kraška regija
    Tradicionalna pokrajinaPrimorska
    ObčinaKoper
    Površina
     • Skupno13 km2
    Nadm. višina
    9,8 m
    Prebivalstvo
     (2019)[2]
     • Skupno25.611
     • Gostota2.000 preb./km2
    Časovni pasUTC+1 (CET)
     • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
    Poštna številka
    6000 Koper
    ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si, OSM
    Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
    Koper - Mestno jedro
    LegaMestna občina Koper
    RKD št.235 (opis enote)[3]
    Razglasitev NSLP27. oktober 2007

    Koper (O tem zvoku izgovorjava ) (italijansko Capodistria, je šesto največje mesto v Sloveniji in s 25.319[4] prebivalci največje naselje v Slovenski Istri.

    Mesto se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.[5]

    Vsebina

    Mestna občina Koper

    Koper je upravno središče Mestne občine Koper, sedme po površini največje in četrte po skupnem številu prebivalcev najbolj naseljene občine v Sloveniji. Župan mestne občine Koper je Aleš Bržan (2018-).

    Glavni članek: Mestna občina Koper.

    Luka Koper

    Ob mestu je mednarodno tovorno pristanišče Luka Koper, edino tovrstno v Sloveniji.

    Glavni članek: Luka Koper.

    Zgodovina

    Prazgodovinsko in rimsko-bizantinsko obdobje

    Sledovi poselitve koprskega območja segajo v srednji paleolitik in neolitik. O tem pričajo številna jamska najdišča na Kraškem robu. Prva poselitev koprskega otoka sega v rimsko republikansko obdobje. Novejše arheološke najdbe iz 3.–1. st. pr. n. š. segajo v čas, ko je bila v pisanih virih na širšem koprskem območju omenjena antična grška naselbina Palada nato Aegida. Prvo ime je povezano z legendo o okamenelem ščitu boginje Atene z glavo Meduze, drugem pa Zevsa z znakom sonca. Proti koncu rimskega cesarstva je bila na otoku večja naselbina, v poznoantičnem obdobju pa ena izmed postojank obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum. V času preseljevanja narodov se je rimljansko in porimljanjeno okoliško prebivalstvo zateklo v otoško naselje. Ko so severno Istro sredi 6. stoletja zasedli Bizantinci, so Capris dobro utrdili in ga preimenovali v Iustinopolis (po cesarju Justinu II.). Varna otoška lega ob cesti, ki je iz Istre vodila proti Gradežu, tedaj pomembnemu središču ob severni jadranski obali, je mestu omogočila nagel razcvet. V 8. stoletju se je v zaledje istrskih mest naseljevalo slovansko prebivalstvo, ki se je postopno pomaknilo do obalnih mest.

    Srednji vek

    Koper se je leta 932 povezal z Benečani. Ti so skrbeli za varnejšo plovbo, s pogodbami pa so si počasi podrejali mesto. Leta 1186 je Koper postal svobodna komuna z voljeno oblastno strukturo. Osamosvojila se je koprska škofija, ki ji je koprska komuna podelila posesti v vaseh Lopar, Padna, Brič in Sermin. Pozneje, do leta 1208, so mestu gospodovali istrski mejni grofje in za njimi oglejski patriarhi. Ti so Koper izbrali za sedež svojih fevdalnih posesti v Istri in ga poimenovali Caput Histriae (Glava Istre), ki so ga kasneje poitalijanili v Capo d'Istria. V času vladavine oglejskih patriarhov se je mesto vztrajno borilo za privilegije in obdržalo lastne statute, ki so omejevali oglejsko oblast. Mestu so patriarhi podelili oblast nad vasmi v zaledju severne Istre. Slovensko poimenovanje otoka in mesta Koper izvira domačega istrskega imena Kuper, ki spominja na kup nečesa sredi morja, ali pa Kopar kot kopa sena, kot se ga je videlo z okoliških gričev.

    Otok Koper na veduti iz leta 1781, preden so ga z nasutjem povezali s kopnim (1827)

    Beneška republika

    Po daljšem obdobju samostojnosti je leta 1279 tudi Koper prešel pod Benečane. V 16. stoletju je dobil privilegiran položaj na gospodarskem in upravnem področju. Na prelomu 15. in 16. stoletja so v Kopru ustanavljali menjalnice, banke in obrtne delavnice. V obrobje mesta se je preseljevalo čedalje več Slovencev, ki so se predvsem ukvarjali s solinarstvom, z ribištvom in s kmetijstvom. V času beneške vladavine je mesto na trgovskem področju uspešno tekmovalo z bližnjim Trstom, saj je imelo zaradi lege na otoku in utrjenih zidov ugoden obrambni položaj. V 16. stoletju je Koper dobil sodišče za civilne in kazenske zadeve ter nekaj drugih upravnih funkcij ter pristojnosti tudi za naselja v zaledju severne Istre. Turški vpadi so bili prek Istre in Krasa usmerjeni v Beneško republiko, zato Kopra niso ogrozili, pač pa je bilo močno opustošeno njegovo podeželsko zaledje.

    Koper na veduti iz leta 1867, avtorja Gottlieba C. W. Haaseja

    V času spopadov med Benečani in Avstrijo je trgovina z zaledjem, predvsem s Kranjsko, upadla. Mesto je prizadela kuga, v času katere se je število prebivalstva zmanjšalo z 8.000 na 1.800. Počasi si je s pomočjo trgovine s soljo, prodaje olja in vina mesto opomoglo. Šele sredi 17. stoletja so ponovno našteli 4.500 prebivalcev. Koper je pomembno gospodarsko moč ohranil vse do 17. stoletja, ko sta bila Trst in Reka proglašena za svobodni pristanišči.

    Napoleon in stoletna avstrijska prevlada

    Koper okoli leta 1900

    Pomembno pomorsko in trgovsko vlogo je Koper izgubil s propadom Beneške republike leta 1797, ko je Napoleon Bonaparte slednjo razpustil, del njenega ozemlja pa s pogodbo iz Campa Formia priključil Avstriji, ter z dograditvijo železnice DunajTrst (1857). Glavno trgovsko, pomorsko, postopno tudi industrijsko središče Avstro-ogrske monarhije je postal Trst, Koper pa z agrarno okolico vedno bolj njegovo zaledje za oskrbo s kmetijskimi pridelki. Meščani, predvsem Italijani, so živeli od solinarstva, ribištva in lokalnega ladjedelništva, ljudje v okolici, pretežno Slovenci, pa od poljedelstva in živinoreje. Po letu 1819 se je začelo dokončno rušenje mestnega obzidja, leta 1827 so Avstrijci zgradili kilometer dolg nasip s cesto od starega pristanišča do Semedele, s čemer so otok povezali s kopnim. Tedaj so na plitvinah okoli mesta uredili soline, vendar so jih v 20. stoletju opustili, zemljišče izsušili in ga namenili kmetijstvu.

    Kraljevina Italija

    Med italijansko vladavino med obema svetovnima vojnama je več deset tisoč Slovencev moralo zbežati v Jugoslavijo in druge države (po podatkih iz skupnega poročila slovensko italijanske komisije 105.000) iz vsega od Italije zasedenega območja). Fašistično obdobje je bilo najslabše v koprski zgodovini. Tu je bil tudi eden največjih fašističnih zaporov s posebno dislocirano mučilnico pri Semedeli.

    Osvoboditev Kopra in povojni razvoj

    Koper je bil osvobojen 30. 4. oz. 1. 5. 1945, dan pred tem je posebna skupina VDV pod vodstvom Danila Perinje s skrajno drzno in spektakularno akcijo osvobodila politične zapornike iz koprskih zaporov[6].

    Po koncu druge svetovne vojne se je v letih od 1945 do 1954 iz Kopra izselila v Italijo večina avtohtonega italijansko govorečega prebivalstva, zaradi strahu pred maščevanjem zaradi terorja, ki so ga pred tem fašistične milice izvajale nad avtohtonim slovenskim prebivalstvom, in zaradi italijanske politične propagande v času hladne vojne. Leta 1947 je bila podpisana Pariška mirovna pogodba, s katero je Koper na podlagi Devinskega sporazuma postal sedež cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.

    Po podpisu Londonskega memoranduma leta 1954 je Koper postal pomembno gospodarsko in politično središče slovenske obale, kar je povzročilo njegov hiter razvoj. Leta 1957 so začeli vzhodno od starega mesta graditi novo pristanišče. Poglobili so plitvo morje Škocjanskega zatoka, izkopano gradivo pa uporabili za nasipanje plitvin ob obali. S tem so pridobili dovolj ravnih površin za pristaniške objekte. Luka Koper se je začela pospešeno razvijati po letu 1967, ko so zgradili 31 km dolg železniški priključek Koper–Prešnica, ki je povezoval Koper s slovenskim in srednjeevropskim zaledjem.

    Po letu 1957 se je spremenila nacionalna in socialna struktura prebivalstva, saj se je v mesto priseljevalo prebivalstvo tako iz slovenskega kot jugoslovanskega zaledja. Vzporedno z gospodarsko rastjo so se razvili šolstvo, zdravstvo in kultura. Pomembno je bilo načelo dvojezičnosti in vključevanje pripadnikov italijanske narodnosti v vse oblike javnega življenja.

    Obsežen luški kompleks, novo poslovno središče in nove primestne stanovanjske četrti (Semedela, Žusterna, Šalara) so močno spremenili podobo mesta. Zgodovinsko mestno jedro z vrsto pomembnih kulturnih spomenikov pa je ohranilo osnovne značilnosti srednjega veka.

    Demografija

    Po podatkih SURS-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva[7]. Po popisu leta 2002 večina prebivalstva (74,1 %) govori slovensko. Manjšinski jeziki so hrvaščina (8,0 %), srbohrvaščina (4,0 %), bosanščina (2,8 %), srbščina (2,7 %) in italijanščina (2,2 %).[4]

    Podnebje

    Podnebje v Kopru je Submediteransko, podtip Obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katerega so značilni dolga in vroča poletja, mile zime in pogosti vetrovi – burja, jugo in maestral. Povprečne januarske temperature so v Kopru višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4 °C, povprečne julijske pa so višje od 22 °C. Morje je najhladnejše februarja (8 °C), najtoplejše pa avgusta (24 °C). Največ padavin pade jeseni. Najmočnejši sunki burje dosežejo hitrosti tudi do 200 km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako pa lahko resnejše nevšečnosti nastanejo ob pojavu tramontane, ki je značilna za to področje Slovenije.

    Podnebni podatki - Koper (postaja Portorož)
    Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
    Povprečna visoka temperatura °C 8,9 9,9 13,4 17,3 22,3 25,9 28,8 28,7 24,2 19,4 13,8 10,0 18,5
    Povprečna dnevna temperatura °C 4,3 4,6 7,9 11,9 16,9 20,5 22,9 22,3 18,1 10,1 9,3 5,6 13,2
    Povprečna nizka temperatura °C 0,7 0,4 3,4 7,1 11,4 14,7 16,9 16,8 13,4 10,0 5,7 2,1 8,5
    Padavin mm 60 54 62 66 75 86 56 86 118 112 106 1113
    Povp. sončnih ur na mesec 109 134 178 205 261 280 330 306 227 167 105 97 2399
    % možne sončnosti 14,7 19,8 23,9 28,5 35,1 38,9 44,4 41,1 31,5 22,4 14,6 13,0 27,4
    Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) [8] (podatki za 1981-2010)

    Prst

    Koprsko primorje sestavljata dve zelo različni območji: ozek obalni pas in flišno gričevje v zaledju. Flišne pokrajine sestavlja fliš, ki je sicer neprepustna kamnina, vendar zelo slabo odporna proti površinskemu odnašanju. Prsti v Koprskem primorju so nastale na treh različnih podlagah: največ na flišu, manj na apnencu in na rečnih nanosih. Tipi prsti na flišu: regosoli, leptosoli (karbonatna rendzina), kambisoli, antrosoli, luvisoli, planosoli. Na apnencu je največ leptosolov (rendzina), na rečnih nanosih so se razvili fluvisoli (ob zgornjem in srednjem toku rek) ter glejsoli (ob spodnjem toku rek Rižane, Dragonje, Badaševice in Drnice).

    Rastje

    V primerjavi s pravim sredozemskim rastlinstvom v Istri zimzelenih rastlin skorajda ni. Za toploljubne primorske gozdove je značilen listopadni puhasti hrast. Za submediteransko, podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), so značilna dolga in vroča poletja ter sorazmerno mile zime. V zaščitenih legah uspevajo tudi agrumi, drugod pa oljke, fige ter različne aromatične rastline. Kmetijsko neprimerne ali neobdelane površine večinoma zarašča makija, za katero sta v Istri značilni navadna žuka »brnistra« (Spartium junceum) in navadni trstikovec ali »kanela« (Arundo donax).

    Mestne četrti

    prikaz koprskih mestnih četrti

    Mesto Koper ima osem četrti. Te so:

    Bonifika

    Bonifika, znana tudi kot Športni park Bonifika, je koprska športna četrt na meji med centrom mesta in spalnimi naselji. Ime je dobila po bonifikaciji, tj. procesu izboljšave tal, saj je na tem področju nekoč bilo morje, nato pa močvirje, ki so ga postopoma zasipavali. Športni park zajema igrišča za tenis, košarkarska igrišča, igrišča za rokomet, igrišča za nogomet, odbojkarska igrišča, atletski stadion, nogometni stadion Bonifika, večnamensko športno dvorano Arena Bonifika, fitnes na prostem, fitnes na prostem za starejše, otroška igrala, napajalnike za vodo, osvežujoče parne prhe, javni wc in parkirne površine. Okoli športnega parka je speljana tekaška steza, dolga natanko 1 km, ob kateri poteka tudi reka Badaševica. V neposredni bližini je tudi Osnovna šola Koper, ki razpolaga s prostorno večnamensko dvorano. V Športnem parku Bonifika stoji tudi nedokončan objekt olimpijskega bazena. Na drugi strani Piranske ceste se tik ob promenadi Semedelska cesta nahajajo igrišča za odbojko na mivki s fitnesom na prostem, slačilnicami, wcji in lastno tekalno stezo, ki jih nekateri imenujejo Bonifika II. Nekoč je Bonifika imela tudi bike park ter skate park, ki naj bi ju občina v letu 2019 ponovno zgradila v neposredni bližini nedokončanega olimpijskega bazena.[9]

    Kulturna dediščina Kopra

    Trgi

    Titov trg

    Palače

    V Kopru stojijo naslednje palače:

    Pretorska palača

    Cerkve in samostani

    Stolnica Marijinega vnebovzetja

    Ostale znamenitosti

    Da Pontejev vodnjak
    Loža
    Taverna na zahodni strani Carpacciovega trga

    Kultura in šolstvo

    Kulturne ustanove, ki preraščajo lokalni pomen, so: bogata študijska knjižnica, Pokrajinski muzej (od leta 1911) ter radijska in televizijska postaja. Poleg slovenskih osnovnih in srednjih šol sta v mestu tudi italijanski osnovna šola in gimnazija.

    Znane osebnosti

    Rojeni v Kopruː

    S Koprom so povezaniː

    Sklici

    1. "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016. 
    2. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
    3. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 235". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
    4. 4,0 4,1 Popis
    5. "Italijanska narodna skupnost: statistični podatki". Urad Vlade RS za narodnosti. Pridobljeno dne 2018-09-26. 
    6. Miloš., Ivančič, (2015). Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline (1. natis izd.). Ljubljana: Sophia. str. 171. ISBN 9789616768924. OCLC 945420322. 
    7. "Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno". pxweb.stat.si. Pridobljeno dne 2017-02-22. 
    8. "Podnebni podatki - Koper (postaja Portorož)" (PDF). ARSO. Pridobljeno dne 2012-09-20. 
    9. UR (2018-09-11). "VIDEO: Koprski župan z idejno rešitvijo za skejt park navdušil skejterje · Ekoper". Ekoper. Pridobljeno dne 2018-10-23. 

    Viri

    Glej tudi

    Zunanje povezave