Išči

    Korund

    Korund
    Splošno
    KategorijaIV. razred - Oksidi in hidroksidi
    Kemijska formulaAluminijev oksid, Al2O3
    Strunzova klasifikacijaIV/C.04-10
    Klasifikacija DANA4.3.1.1
    Kristalna simetrijaTrigonalna (3 2/m)
    Osnovna celicaa = 4,75 Å, c = 12,982 Å; Z=6
    Lastnosti
    BarvaBrezbarven, siv, rjav, rožnat do rdeč, oranžen, rumen, zelen, moder, vijoličen; barva je lahko conska, asteriziran večinoma siv in rjav
    Kristalni habitStrmo bipiramiden, ploščat, prizmatičen, robmoedrični kristali, masiven ali zrnat
    Kristalni sistemTrigonalni (heksagonalni skalenoeder),
    oznaka 3 2/m,
    prostorska skupina: R3c
    DvojčičenjeObičajo polisintetsko
    RazkolnostBrez razkola, delitev v treh smereh
    LomŠkoljkast do neraven
    Trdota9
    SijajDiamanten do steklast
    Barva črteBela
    ProzornostProzoren, prosojen do neprozoren
    Specifična teža3,95–4,10
    Optične lastnostiEnoosen(–)
    Lomni količniknω = 1,767–1,772
    nε = 1,759–1,763
    PleohroizemBrez
    Tališče2044 °C
    TaljivostNetaljiv
    TopnostNetopen
    PretvorbeNa površini se lahko spremeni v sljudo, kar zmanjša trdoto
    DrugoV UV svetlobi lahko fluorescira ali fosforescira
    Sklici[1][2][3][4]
    Glavne vrste
    SafirVse barve razen rdeče
    RubinRdeč
    SmirekČrn zrnat korund, pomešan z magnetitom, hematitom ali hercinitom

    Korund (staroindijsko kauruntaka - rubinasto rdeča) je mineral aluminijevega oksida in spada med okside.

    Spada med najbolj dragocene kamne, ki krasijo marsikatero krono in so v ponos mnogim zbirkam.

    Vsebina

    Sestava minerala

    Korund vsebuje 53% aluminija in 47% kisika, skoraj vedno pa tudi kovinske okside, ki mu dajejo barvo: tako mu npr. krom obarva rdeče, modro barvo pa mu daje majhna vsebnost titana.

    Različice minerala

    Glede na prisotnost kovinskih oksidov ločimo več variant korunda:

    Nahajališča

    V Sloveniji lahko najdemo le rožnato obarvani navadni korund v vasi Visole nad Slovensko Bistrico na Pohorju.

    Po svetu so znana nahajališča korundov v Severni Makedoniji (kamnolom marmorja Sivec pri Prilepu), Italiji (Mosso Santa Maria), Franciji, Nemčiji (Fulda, Laacher See), Švici (Campo Longo), Grčiji (Naksos), na Češkem (Čejov, Drahonin, Kloub, Merunice), v Rusiji (Ural), Kazahstanu (Semis Bugu), ZDA (Alabama, Georgia, Karolina, Kolorado, Montana, Nevada), Kanadi (Bancroft, Craigmont), Braziliji, Južni Afriki, Madagaskarju (Ambasitra), Tanzaniji, Nigeriji, Indiji, Bengaliji, Madrasu, na Šrilanki (Adams Peak), v Burmi (Mogok), na Tajskem (Chantabun) in Borneu ter v Kitajski, Japonski, Afganistanu in Avstraliji.

    Uporaba

    Uporablja se ga predvsem v draguljarstvu, saj sta rubin in safir med najbolj cenjenimi dragimi kamni. Lepo obarvani čisti rubini celo presegajo ceno diamanta.

    Navadni korund pa se uporablja kot brusilno sredstvo.

    Viri in opombe

    1. Handbook of Mineralogy
    2. Corundum at Mindat.org
    3. Corundum at Webmineral
    4. Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.

    Glej tudi

    Zunanje povezave

    Literatura