Išči

    Kosovo

    Republika Kosovo
    Republika e Kosovës
    Република Косово / Republika Kosovo
    Zastava Kosova Grb Kosova
    Zastava Grb
    HimnaEuropa [1]
    Lega Kosova
    Lega Kosova v Evropi
    Glavno mesto
    (in največje mesto)
    Priština
    42°40′N, 21°10′E
    Uradni jeziki albanščina, srbščina
    Priznani regionalni jeziki turščina, goranščina, romščina, bosanščina
    Etnične skupine (2007) 92 % Albanci
      5,3 % Srbi
      2,7 % drugi [1]
    Demonim Kosovec, Kosovka
    Upravljanje parlamentarna republika
     -  predsednik: Hashim Thaçi
     -  predsednik vlade: Albin Kurti
     -  predsednica parlamenta: Vjosa Osmani
    Neodvisnost1 od Srbije 
     -  razglašena: 17. februarja 2008 
     -  Priznana
    (102 držav):
    18. februarja 2019[2][3][4][5] 
    Površina
     -  skupaj: 10.887 km² (166
     -  voda (%): n/a
    Prebivalstvo
     -  ocena 2020: 1,810,463[6] 
     -  gostota: 159/km² (55)
    BDP (PKM) ocena 2020
     -  skupaj: Rast $23.524 billion[7] 
     -  na prebivalca: Rast $13,017[7] 
    BDP (nominalno) ocena 2020
     -  skupaj: Rast $8,402 billion[7] 
     -  na prebivalca: Rast $4.649[7] 
    Gini (2017) 29,0 (121)
    HDI (2016) 0,742 
    Valuta evro (€)2 (EUR)
    Časovni pas CET (UTC+1)
     -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
    Vrhnja domena (TLD) ni dodeljena
    1 Neodvisnost je bila mednarodno priznana le deloma.
    2 V srbskih enklavah in na Severnem Kosovu se uporablja srbski dinar.

    Kosovo (albansko Kosova ali Kosovë, srbsko Косово / Kosovo, turško Kosova) je delno priznana celinska republika v Jugovzhodni Evropi. Tu živi nekaj čez dva milijona ljudi, predvsem Albancev, pa tudi Srbov, Turkov, Romov, Goranov, Bošnjakov in drugih etničnih skupnosti. Glavno in največje mesto Kosova je Priština.

    Po kosovski vojni leta 1999 je Resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK), katerega varnost zagotavlja Kosovska sila (KFOR) pod poveljstvom Nata, in pravno potrdila suverenost Srbije nad območjem. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije[8], se poimenovala Republika Kosovo (albansko Republika e Kosovës, srbsko Република Косово, Republika Kosovo) in bila deležna delnega mednarodnega priznanja državnosti (državo so priznale npr. Združene države Amerike in nekatere pomembne evropske države, 5. marca 2008 tudi Slovenija). Suverenosti Kosova poleg Srbije oporekajo še Azerbajdžan, Belorusija, Ciper, Gruzija, Kazahstan, Ljudska republika Kitajska, Moldavija, Romunija, Rusija, Slovaška, Španija, Šrilanka, Vietnam in nekatere druge države. Njihovo stališče je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija (srbsko Аутономна покрајина Косово и Метохија, Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija, tudi Космет, Kosmet; albansko Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë).

    Kosovo meji severno na srbsko Podunavlje in Podrinje, zahodno na Črno goro ter južno na Albanijo in Severno Makedonijo.

    Najbolj znane osebe s Kosova so pevke Rita Ora, Dua Lipa in Bebe Rexha, ter nogometaši Adnan Januzaj, Xherdan Shaqiri, Valon Behrami in Granit Xhaka.

    Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje Ujmani in je na severu Kosova, drugo največje je Radoniqit, preostali sta Batllava in Badovci.

    Vsebina

    Zgodovina

    Glavni članek: Zgodovina Kosova.

    Antična zgodovina

    Dardania
    Zemljevid Dardanije, Illyricuma.

    Kosovo je bilo v antiki znano pod imenom Dardanija. Tam so živela ilirska plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom, pozneje pa so se tja naselila slovanska plemena (7. stoletje). Pred rimskim obdobjem je bilo območje Kosova središče ilirskega kraljestva Dardancev. Konstantin veliki in bizantinski cesar Justinijan sta se rodila v Dardaniji.

    Dardanija je bila rimska in bizantinska provinca na Balkanu. Od leta 87 do 284 je bila neformalna pokrajina v Meziji, potem pa je kot provinca postala del Mezijske dioceze (293–337). Ime je dobila po Dardancih, ki so bili v pokrajini naseljeni že pred rimsko osvojitvijo Balkana (28 pred n. št. – 6 n. št.).

    Etimologijo imena Dardanija se povezuje z albansko besedo darda - hruška.[1] Dardanija je bila naseljena z Iliri, Kelti[3][4] in Tračani.[4][5] Po rimski osvojitvi Ilirije leta 168 pr. n. št. so Rimljani pokrajino kolonizirali in zgradili več mest.[6]

    Srednji vek

    Slovani so naseljevali ravnico od 6. stoletja. Na Kosovu je bilo leta 1072 obnovljeno nekdanje Bolgarsko cesarstvo. Trajno so osvojili to območje od Bizantinskega cesarstva v 11. in 12. stoletju. Kasneje v 13. stoletju je tu nastalo središče srbske monarhije in pravoslavja in to ostane njen del vse do Kosovske bitke leta 1389, ko v 15. stoletju pade pod turško oblast. V 14. stoletju so prišli trgovci iz Dubrovniške republike in dobili velika pooblastila od srbskih vladarjev (današnji hrvaški Janjevci).

    Turška oblast

    Kosovo kot Sandžak in sestavni del Rumelije obstaja od leta 1455, leta 1878 pa se reformira v vilajet. V obdobju turške oblasti je bilo krščansko prebivalstvo islamizirano, izseljeno in na splošno zamenjano z muslimanskimi Albanci, Turki in drugimi narodi muslimanske vere.

    Med letoma 1910 do 1912 je trajala albanska narodna vstaja proti turški oblasti na Kosovu.

    1912–1918

    Leta 1912 in 1913 je v balkanskih vojnah Srbija osvojila Kosovo, Črna gora pa Metohijo (večji, zahodni del), v katerih sestavi je ostalo do leta 1918, delno pa tudi v kasnejših državnih tvorbah. V srbskem delu Kosova in Metohije je leta 1913 nastal velika albanska vstaja, ki je bila vzrok za posredovanje vojske. Po vojaškem zlomu Srbije leta 1915 in Črne gore leta 1916, območje Kosova okupirajo enote Avstro-Ogrske in Bolgarije.

    Srbsko-francoska vojska, po preboju Solunske fronte, zavzame območje leta 1918. Kosovo postane sestavni del Jugoslavenske kraljevine decembra istega leta.

    Od prve svetovne vojne do neodvisnosti

    Med letoma 1918 in 1941 je bilo Kosovo del Kraljevine Jugoslavije.

    Z delitvijo na okrožja leta 1922, je bilo območje razdeljeno na pet okrožij (oblast) in to: Zetska oblast s sedežem v Cetinju (Peć, Đakovica), Raška oblast s sedežem v Čačku (Mitrovica, Leposavić), Kosovska oblast s sedežem v Prištini (Prizren, Podujevo, Kuršumlija), Oblast s sedežem v Vranju (Gnjilane, Kamenica), manjši deli pa so bili pripojeni v Skopsko oblast.

    Jeseni leta 1926 je prišlo do večjega spopada med severno albanskimi plemeni in jugoslovansko vojsko. Spopad je nastal najprej na meji in se razširil na območje obeh držav. Prišlo je do konference veleposlanikov, ki jo je organiziralo Društvo narodov, zaradi ohranitve miru v Evropi. Konferenca je spremenila mejo med dvema državama: Kraljevini SHS je bil dodeljen albanski del bo Metohiji, Albaniji pa jugoslovanski del ob Vardarski Makedoniji. Območji se nista znatno razlikovali po površini.

    Z razdelitvijo na banovine leta 1929 je bilo Kosovo razdeljeno na 3 banovine (Zetsko, Moravsko in Vardarsko), izginila je Kosovska oblast.

    Že oblasti Kraljevine Srbije in Kraljevine Črne gore so izvajale agrarno reformo in se spuščale v politiko državnega terorizma nad albanskim prebivalstvom, to se je nadaljevalo tudi v Kraljevini Jugoslaviji in njeni agrarni reformi.[9]

    Po invaziji Sil osi so Kosovo osvojile italijansko-albanske čete in večina pripade Albaniji pod italijansko upravo. Tedaj so bili v koncentracijskih taboriščih izvršeni zločini nad nealbanskim (srbskim, judovskim, romskim prebivalstvom. 100.000 Srbov je bilo izgnanih, 10.000 ubitih. Leta 1943 je Italija pristopila k zaveznikom in albanska lokalna uprava, ki ji pomagajo nemške oborožene sile vlada Kosovu.

    Kosovarji in Kosovci so začeli narodnoosvobodilni boj jeseni leta 1942 z ustanovitvijo Glavnega štaba za Kosovo in Metohijo, ter partizanskega odreda Zejnel Ajdini. Ob koncu leta 1943 in začetku leta 1944, je bila v vasi Bujan (nad reko Valbono, okoli 10 km gorvodno od ustja v Beli Drim v Albaniji) konferenca Pokrajinskega komiteja KPJ za Kosovo in Metohijo na kateri so ustanovili Oblasni NOO za Kosovo in Dukađin (albansko ime za Metohijo in obmejna območja Albanije).

    Priština
    Prizren

    Na zasedanju Oblasnog NOO Kosova in Metohije, 8. do 10. avgusta 1945 sklenejo, da se Kosovo in Metohija priključi Srbiji v Demokratični federativni Jugoslaviji s statusom avtonomije.[10]

    Avtonomna Kosovsko-metohijska oblast (AKMO) kot sestavni del Srbije obstaja od leta 1945 znotraj Demokratske federativne Jugoslavije, a od leta 1946 znotraj Federativne narodne republike Jugoslavije. Leta 1963 je z novo ustavo nastala Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo kot del Socialistične republike Srbije znotraj SFRJ. Ustava iz leta 1963 je ime Regija spremenila v Pokrajina, zmanjšal se je tudi avtonomni status Pokrajine. Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo je postala navaden okraj Srbije.[11]

    Konec novembra 1968 je JNA prvič posredovala zaradi umiritve ljudstva.[12] Albanci si v Prištini in drugih krajih na Kosovu 27. novembra, državni praznik sosednje Albanije, masovno odšli na ulice. Zahtevali so da Kosovo postane republika. Milica in JNA sta brutalno reagirali in zatrli nemire.

    Z ustavo leta 1974 so bile razširjene avtonomne pravice in SAP Kosovo je biča izenačena z ostalimi republikami na zveznem nivoju.

    Leta 1980 Albanci zahtevajo enakopraven status Kosova kot republike v SFRJ. Konec 1980-ih sledijo novi nemiri in novo posredovanje policije. Leta 1989 izgubi status avtonomne pokrajine v SFRJ, ustava pokrajine je bila degradirana. Srbija vseeno, tako kot za Vojvodino, obdrži člana predsedstva SFRJ iz Kosova. Kot odgovor na te poteze, skupina albanskih politikov sprejme Ustavo republike Kosova v Kačaniku in razglasi neodvisnost Kosova. Začnejo se spopadi z jugoslovanskim in srbskim vodstvom, in velik del albanskega življa bojkotira popis prebivalstva leta 1991 in vse volitve od tedaj dalje. Na referendumu leta 1991, ki ga Srbija ne prizna, se je večina izrekla za neodvisnost. Kosovo s Srbijo leta 1992 postane del Zvezne republike Jugoslavije. Spopadi se zaostrujejo in leta 1996 izbruhnejo v državljansko vojno med Osvobodilno vojsko Kosova in albanskimi paravojaškimi enotami na eni strani in srbsko-jugoslovanskimi silami na drugi. V vojni (1998-1999) je pobegnilo preko pol milijona Albancev in skoraj 300.000 Srbov in ostalih, bilo je 12.000 mrtvih (9.000-10.000 Albancev, 1000-2000 Srbov, Romov, Bošnjakov in drugih). Leta 1999 NATO bombardira SRJ in prevzame Kosovo od jugoslovanske vojske, ZN pa to območje vzamejo pod svoj protektorat v skladu z resolucijo 1244. prišlo je do velikega eksodusa preostalega nealbanskega (v glavnem srbskega) prebivalstva. Neredi se nadaljujejo 15. marca 2004.[13]

    Zemljevid Kosova

    Geografija

    Glavni članek: Geografija Kosova.

    Kosovo je po površini najmanjša država jugovzhodne Evrope. Reliefno sestoji iz dveh večjih kotlin: Kosovske (srednja višina 500 m) na vzhodu in Metohijske (srednja višina 350 m) na zahodu. Dno kotlin je prekrito s terciarnimi in kvartarnimi sedimenti. Obkroženi sta z visokimi gorami: Prokletijami (najvišji vrh Kosova je Đeravica, 2656 m), Žljebom (2365 m) in Mokro goro (2155 m) na severu ter Šar planino (2604 m) na jugozahodu. Gore so iz mezozojskih apnencev, paleozojskih skrilavcev in eruptivnih kamnin.

    Kosovo ima površino 10.887 km². Okoli 40 % površine države prekrivajo gozdovi.

    Podnebje je submediteransko do gorsko. Srednja januarska temperatura je 0–2 °C, srednja julijska pa 23–25 °C. Povprečna letna količina padavin se giblje od 500 do 1000 mm.

    Reke pripadajo jadranskemu povodju (porečje Belega Drima), Črnega (Tara, Piva, Lim, Ibar) in egejskega morja (reka Nerodimka spaja egejsko (porečje Vardarja) in črnomorsko povodje (porečje Donave) - bifurkacija). Najdaljše reke: Beli Drim (128 km, od tega 111,5 km na Kosovu), Sitnica (110 km), Ibar (280 km, od tega 85 km na Kosovu). Druge reke so še: Sitnica, Lab, Drenica, Lepenac, Pećka Bistrica, Erenik, Prizrenska Bistrica, Dečanska Bistrica, Krenica, Nerodimka.

    Meje Kosova

    Pogled na regijo Opolje

    Skupaj torej 700,7 km meje.

    Uprava

    Kosovo sestavlja 30 občin in 7 okrožij: Đakovičko, Gnjilansko, Kosovskomitrovačko, Pećko, Prištinsko, Prizrensko in Uroševačko okrožje.

    Prebivalstvo

    Narodnostni sestav 2005.

    Glede na rezultate popisa iz leta 2011, na Kosovu živi 1.739.825 prebivalcev, od tega 92,93 % Albancev, 1,47 % Srbov. Popis ni bil izveden na severu Kosova v treh večinskih srbskih občinah Zubin Potok, Zvečan in Leposavić.

    Ker so se Albanci na Kosovu odločili bojkotirati vse srbske institucije od 1990-ih, tudi popis prebivalstva, je težko ugotoviti točno število prebivalcev za nazaj. Ocenjuje se da je Kosovo imelo leta 2002 okoli 2,3 milijona prebivalcev, od teh večina Albancev (88 %), sledijo Srbi (7 %) in manjšine: Bošnjaki, Romi, Črnogorci, Turki in Hrvati. Gostota poseljenosti je bila 205 preb./km2.

    Srbov je v pomembnem deležu jugovzhodno od Prizrena in na severovzhodu. Črnogorcev je največ v okolici Peći. Goranci živijo v vaseh ob albanski meji pri Đakovici in Dragašu (naselje imenovano Gora). Turki so pomembna skupnost v Prizrenu. Hrvati živijo v vaseh Janjevo, Letnica in manjših drugih.

    Na Kosovu je največji naravni prirast prebivalstva v Evropi, največ pri Albancih in Hrvatih. V bivši SFRJ je bila Na Kosovu največja stopnja nepismenosti.

    Največja mesta
    Ime Štev. prebivalcev
    Priština 350.000–500.000
    (ocene variirajo po vojni na Kosovu)
    Prizren 107.614
    Gnjilane 79.898
    Peć 81.800
    Kosovska Mitrovica 68.929
    Đakovica 68.645
    Uroševac (alb. Ferizaj) 39.800
    Podujevo 37.203


    Glej tudi

    Sklici

    1. Enti i Statistikës së Kosovës
    2. http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/9/politika/3423238/drecun-kosovo--generator-nestabilnosti-u-regionu.html
    3. Državna sekretarka ZDA Condoleezza Rice (2008-02-18). "U.S. Recognizes Kosovo as Independent State". Department of State. Pridobljeno dne 2008-02-18.
    4. "Britain, France recognise Kosovo". Associated Press. 2008-02-18. Pridobljeno dne 2008-02-18.
    5. Castle, Stephen (2008-02-18). "Kosovo is Recognised by U.S., France anud Britain". Pridobljeno dne 2008-02-18.
    6. "Kosovo population (2019) live – Countrymeters".
    7. 7,0 7,1 7,2 7,3 "World Economic Outlook Database, October 2019". IMF.org. International Monetary Fund. Pridobljeno dne 2 February 2020.
    8. BBC News: Kosovo MPs proclaim independence - February 17, 2008
    9. Stipe Šuvar. Nacije i međunacionalni odnosi u Socijalističkoj Jugoslaviji, Naše teme, Zagreb, 1970., str. 48.
      Srpske i crnogorske vlasti vršile su kolonizaciju Kosova, upuštajući se i u terorističke akcije prema albanskom stanovništvu, a ta je praksa nastavljena i u buržoaskoj Jugoslaviji.
    10. Dušan Bilandžić. Historija Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije : glavni procesi : 1918-1985., 3. dopunjeno izd., Školska knjiga, Zagreb, 1985., str. 71.
      Konačna odluka o statusu Kosova donesena je na zasjedanju Oblasnog NOO-a Kosova i Metohije od 8. do 10. srpnja 1945. koje je zaključilo da se ta pokrajina priključi federalnoj Srbiji u DF Jugoslaviji sa statusom autonomije.
    11. Petričević, Jure; Bochenski, Joseph M. (et al.) Sukob, Adria, Brugg, 1988., str. 101.
    12. Hrvatski fokus Davor Runtić: JNA u prvoj akciji, pristupljeno 8. ožujka 2011.
    13. http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2004&mm=03&dd=15&nav_category=12&nav_id=135320

    Zunanje povezave