Išči

    Kostanjevica na Krki

    Kostanjevica na Krki
    KostanjevicaNaKrki-panorama.JPG
    Kostanjevica na Krki se nahaja v Slovenija
    Kostanjevica na Krki
    Kostanjevica na Krki
    Geografska lega v Sloveniji
    Koordinati: 45°50′46.77″N 15°25′29.53″E / 45.8463250°N 15.4248694°E / 45.8463250; 15.4248694
    DržavaZastava Slovenije Slovenija
    Statistična regijaPosavska regija
    Tradicionalna pokrajinaDolenjska
    ObčinaKostanjevica na Krki
    Površina
     • Skupno2,4 km2
    Nadm. višina
    150,4 m
    Prebivalstvo
     (2019)[1]
     • Skupno729
     • Gostota300 preb./km2
    Časovni pasUTC+1 (CET)
     • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
    Poštna številka
    ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
    Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

    Kostanjevica na Krki, tudi Kostanjevica ob Krki, (O tem zvoku izgovorjava ) je mestece v Sloveniji in središče občine Kostanjevica na Krki. Osrednji del naselja leži na umetnem otoku na reki Krki.

    Ime kraja naj bi izviralo iz besede »Kostel«, utrjene cerkve s taborom.

    Vsebina

    Zgodovina

    Sodi med pomembna kulturna središča Dolenjske že več stoletij. Takšen razvoj se je pričel z ustanovitvijo Cistercijanskega samostana Fons Beatae Mariae, ki ga je dal leta 1234 ustanoviti koroški vojvoda Bernard Spanheim, nakar se v letu 1252 v pisnih virih prvič omenja kot mesto.

    Kostanjevica je najstarejše (od leta 1252) in hkrati tudi najmanjše mesto na Dolenjskem. S starim mestnim jedrom na umetnem otoku na reki Krki, v podnožju Gorjancev, se je razvila blizu gradu Landestrost. Zaradi pogostih poplav se je mesteca oprijelo ime »dolenjske Benetke«. Na Benetke pa asociira tudi vrsta kulturnih spomenikov in umetniških zbirk, ki si jih obiskovalci tukaj lahko ogledajo.

    Galerija Božidar Jakac

    Sredi dvajsetih let minulega stoletja se je v Kostanjevici začel intenziven kulturni utrip. Zasluge za to je imel domačin, akademski kipar, slikar, grafik, pesnik in gledališki igralec Jože Gorjup, ki je ustvarjal v prvi polovici minulega stoletja, do prerane smrti leta 1932. Po II. sv. vojni mu je sledil prizadevni ravnatelj osnovne šole Jožeta Gorjupa Lado Smrekar s svojo pobudo, da v šoli prireja likovne razstave, iz česar je kasneje nastala Gorjupova galerija z mednarodno zbirko 20 stoletja. Realizacija razstav se kmalu preseli na kostanjeviški otok, v Lamutov likovni salon, ki je deloval v okviru Dolenjskega kulturnega festivala, prav tako pod vodstvom Lada Smrekarja. Na teh osnovah je bila v 70 letih ustanovljena krovna ustanova Galerija Božidar Jakac. S prenovo cistercijanskega samostana se je ponudila prilika, da se v ta ambient umesti bogat muzej slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Tukaj so sedaj zbirke pomembnih slovenskih umetnikov, ki so povezani z Dolenjsko: Božidar Jakac, Jože Gorjup, France Kralj, Tone Kralj, France Gorše, Zoran Didek, Janez Boljka in Bogdan Borčić.

    Prva Forma viva v Sloveniji

    Slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek sta bila v letu 1961 pobudnika organizacije prve forme vive (kiparskega simpozija) v Sloveniji, ki je potekal v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu. Kasneje se tema dvema destinacijama priključita še Ravne na Koroškem in Maribor. Značilno je bilo, da se je na vseh štirih deloviščih uporabljal avtohton material (v Kostanjevici krakovski hrastov les, v Seči istrski kamen, Na Ravnah železo in v Mariboru beton). Danes s kontinuiteto delujeta le še Formi vivi v Kostanjevici in Seči.

    Naravne znamenitosti v bližini mesta

    Galerija

    Sklici in opombe

    1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019.

    Viri

    Zunanje povezave