Išči

    Krems an der Donau

    Krems an der Donau
    Statutarno mesto
    Pogled na Krems iz Kreuzberga
    Pogled na Krems iz Kreuzberga
    Grb Krems an der Donau
    Grb
    Krems an der Donau se nahaja v Avstrija
    Krems an der Donau
    Krems an der Donau
    Lokacija Kremsa v Avstriji
    Koordinati: 48°25′N 15°37′E / 48.417°N 15.617°E / 48.417; 15.617
    DržavaAvstrija Avstrija
    DeželaSpodnja Avstrija
    mestne pravice1305
    Upravljanje
     • županReinhard Resch
     • podžupanWolfgang Derler
    Površina
     • Statutarno mesto51,61 km2
    Nadm. višina
    203 m
    Prebivalstvo
     (2012)
     • Statutarno mesto24.110[1]
     • Gostota467 preb./km2
     • Urbano
    okoli 50.000
    Časovni pasUTC+1 (CET)
     • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
    Postal code
    3500
    Area code02732
    Avtomobilska oznakaKS
    Spletna stran[www.krems.at www.krems.at]

    Krems an der Donau je statutarno mesto v avstrijski zvezni deželi Spodnja Avstrija s 25036 prebivalci (ožje mesto Krems šteje okoli 15.000 ljudi). Krems je statutarno mesto in je zato hkrati občina in okraj.

    Mesto z zgodovinskim mestnim jedrom je sedež Donavske univerze Krems.

    Iz mesta izvira avstrijski slikar, znan tudi v naših krajih pod imenom Kremser-Schmidt (pravo ime Martin Johann Schmidt).

    Vsebina

    Geografija

    Krems leži ob sotočju rek Krems in Donave na vzhodnem koncu doline Wachau, v južnem Waldviertlu. Na desnem bregu Donave je bilo že od rimskih časov naselje Mautern.

    Nadmorska višina Kremsa je 203 m. Najnižja točka v občini je Steinplatten pri Hollenburgu (189 m), najvišja pa je približno (545 m), v bližini Scheibenhofa. Krems meji na občine: Stratzing, Langenlois, Rohrendorf bei Krems, Gedersdorf, Traismauer, Nußdorf ob der Traisen, Paudorf, Furth bei Göttweig, Mautern an der Donau, Dürnstein in Senftenberg.

    Občino sestavlja 12 vasi (v oklepaju je število prebivalcev, stanje 31. oktober 2011 [2]):

    Zahodni pogled iz Stadtteil Steina

    Skupnost sestavljajo katastrske občine: Angern, Egelsee, Gneixendorf, Hollenburg, Krems, Landersdorf, Rehberg, Scheibenhof Stone Thallern in Weinzierl bei Krems.

    Mestne četrti so:

    Podnebje

    V Kremsu je prehodno podnebje z oceanskimi vplivi z zahoda in celinskimi vplivi z vzhoda. To se kaže v sorazmerno visokih temperaturnih nihanjih, z vročimi poletji in hladnimi zimami. V obdobju 1971-2000 je bila najvišja izmerjena temperatura 36,8 °C v juniju in najnižja -22,8 °C v januarju. Povprečna letna temperatura je 9,4 °C, julij s povprečno 19,5 °C in januar z -0,6 °C. S približno 500 l/m² ima Krems zelo nizko letno količino padavin, avstrijsko povprečje je okoli 1100 l/m². Na splošno je podnebje v Kremsu in okolici zelo primerno za gojenje grozdja.

    Cesta proti Dunaju v industrijski coni Kremsa

    Prebivalstvo

    Število prebivalcev s statusom rezidenta v urbani aglomeraciji je bilo ob koncu leta 2010 okoli 50.000.

    Zgodovina

    V letu 2005 je bil med izkopavanji na Wachtbergu najden otroški grob, star 27.000 let. Ta najdba je najstarejši znan grob v Avstriji. V usedlini puhlice je bil grob dobro ohranjen. Dva zakopana dojenčka sta bila prekrita z lopatico mamuta. Ohranjeni so tudi grobni pridatki.[3] Z arheološkimi izkopavanji v Kremsu - Rehbergu so našli tudi najstarejše znano umetniško delo v Avstriji, Venero iz Galgenberga, 32.000 let star ženski kipec. Izvirnik tega kipca je skupaj z Willendorfsko Venero, ki je nekaj tisoč let mlajša, shranjen v Prirodoslovnem muzeju.

    Srednji vek

    Pogled na Krems 1679

    Najstarejše naselitve okoli Kremsa - Steina niso bile stalne. V zgodnjem srednjem veku so bili pogosti oboroženi spopadi naseljencev. Nedavna odkritja slovanskih naselij v Kremsu in Steinu kažejo nepretrgano naselitev Slovanov v 7. stoletju. Z bitko pri Lechfeldu leta 955 se je začela kolonizacija v imenu bavarskega in salzburškega samostana. Samostan se je utrdil in okrepil. Za Krems in Stein je to pomenilo hitro, neprekinjeno trgovanje, upravno podlago okoli Hohen Markta v Kremsu ter zgraditev cerkve v Frauenbergu v Steinu v 10. stoletju. Iz leta 995 je najstarejši dokument z imenom Krems (orientalis urbs quae dicitur Cremisa). [4] Južno od Donave, danes okrožje Hollenburg, se omenja v darovnici iz leta 860. Leta 1014 je bila a v Kremsu ustanovljena župnija. V letih 1130-1190 je bila v Kremsu kovnica najstarejših babenberških kovancev. Stein je leta 1200 postal knežja carinarnica. Najstarejši pisni občinski statut je iz leta 1305. Dve naselji, Krems in Stein, ki sta bili ločeni, so povezali s skupnim občinskim statutom in skupno upravo. Hitra gospodarska rast in širjenje prostora opisuje ta del zgodovine mesta. V času vojvode Albrehta V. je bila leta 1421 z odlokom Wiener Gesera judovska skupnost v Kremsu uničena kot še v 16 drugih prinčevih posestih, vključno Herzogenburgu.

    1. aprila 1463 je cesar Friderik III. mestu Krems dodelil nov grb, ki je danes še vedno veljaven. Kaže oklep, zlatega dvoglavega orla z rdečim jezikom in s cesarsko krono nad glavama na črnem ozadju. Poleg tega je bil Kremsu podeljen privilegij za gradnjo mosta čez Donavo. Okoli leta 1470 je bila zgrajena mestna bolnišnica, ki ima v prekladi portala moto cesarja Friderika III. A.E.I.O.U. z letom 1470 v gotskih številkah.

    Leta 1447 je bil prvič omenjen Kremser Hauer Guild St. Paul, najstarejši vinogradniški ceh v nemško govorečih državah.

    Novi vek

    V 16. stoletju je bil Krems središče reformacije, ki so jo podpirali bogati zunanjetrgovinski trgovci in obrtniki z visokim dohodkom. Konec stoletja je bil Krems skoraj 100- odstotno protestantski in protireformacija je delovala s polno silo. Številne cerkve in posvetne stavbe pričajo o visoki gospodarski moči in cerkvenih sporih. Na koncu so zmagali katoličani, kar je bila gospodarska katastrofa skupaj s požarom: leta 1645 je bilo mesto med tridesetletno vojno zasedeno, leto dni so ga oblegali Švedi, nato so ga osvojile cesarske čete. Polovica hiš je bila poškodovana ali uničena. Kapucinski samostan med obema mestoma Krems in Stein (samostan Und) je bil ustanovljen leta 1612. Po požaru leta 1656 je bil obnovljen. Po Kremsu je dobil vzdevek Martin Johann Schmidt (Kremser Schmidt), zadnji veliki avstrijski baročni slikar, ki je v bližnjem mestu Stein an der Donau (zdaj del Kremsa) živel in deloval vse do svoje smrti leta 1801.

    V bitki pri Dürnsteinu (11. november 1805) so ob vratih Steina avstro-ruske čete premagale Francoze pod poveljstvom Mortierja, nato je bila izgubljena še bitka pri Austerlitzu med 3. koalicijsko vojno.

    Leta 1849-1850 je iz dveh mest, Kremsa in Steina, nastala enotna občina s sedežem v Kremsu, ki je delovala do leta 1938.

    Leta 1872 je bil Krems povezan z železniškim omrežjem. Lesen most čez Donavo so leta 1897 nadomestili z jekleno konstrukcijo. Uničen je bil med drugo svetovno vojno, most so dopolnili z naključnimi elementi, danes pa je kulturni spomenik z burno zgodovino dveh mest. Poleg tega je bila po dokončanju železniškega mostu v Kremsu zgrajena še železniška povezava Krems-St. Pölten.

    Nacionalsocializem, druga svetovna vojna

    Leto 1938 je pomenilo v zgodovini veliko nazadovanje. Preganjanje in izgon Judov in taborišče za ujetnike Stalag 17 B so bili vojaški gospodarski interesi za industrijsko širitev v Lerchenfeldu kot nekateri od učinkov in posledic nacizma.

    Med nacizmom je bila ustanovljena velika občina Krems, ki je združevala 14 občin (Krems, Stone, Egelsee, Mautern, Oberrohrdorf, Unterrohrendorf, Landersdorf, Gneixendorf, Rehberg, Palt, Fürth, Brunnkirchen, Thallern in Stratzing). Prve gradnje so bile pristanišče Kremser, jeklarna in mesto Lerchenfeld, po širitvi pokrajinskega glavnega mesta Spodnje Donave Kremsa, ki je bil prilagojen zaradi vojne.

    2. aprila 1945 je bil Krems bombardiran, kar je povzročilo ogromno škodo na območju železniške postaje. Bilo je tudi veliko mrtvih.

    Druga republika

    Pogled na staro mesto Krems

    Druga polovica 19. stoletja je prinesla mnoge uspehe, vključno s širjenjem pristanišča kot posledica vse večjega pomena plovne poti Donave in z njo povezane, sodobne in učinkovite industrije. Ustanovitev državne akademije, Univerze Krems in dejavna vloga v kulturnem življenju države so v poznem 20. stoletju pripomogle k nadaljnji rasti Kremsa. Različne prireditve in festivali, vključno Music Festival Glatt, NÖ Donaufestival ali dosežki Kunsthalle Krems z velikimi mednarodnimi razstavami so si utrdili pot. Pod krovno blagovno znamko Kunstmeile Krems so združeni med drugim Karikaturmuseum, Artotheka, Forum Frohner in še veliko več institucij.

    Pobratena mesta

    Krems je pobraten s temi mesti:

    Odbori so o pobratenju odločili leta 1971, vendar pa je bil postopek končan šele leta 1972. Zato se za Böblingen za začetek pobratenja šteje leto 1972.

    Znamenitosti

    Staro mesto (Altstadt) Krems
    Steiner Tor v Kremsu
    Pijaristična cerkev
    Steber Svete trojice
    Pogled na Stein, zahodno mestno četrt

    Zgodovinske stavbe

    Krems

    Stein

    Druge zanimivosti

    Vinske kleti

    Vinske kleti imajo v Kremsu in okolici velik gospodarski pomen. Krems se omenja kot središče belega vina v Avstriji. V občinskem območju mesta Krems so leta 2006 gojili trto na 961 hektarjih (48 557 ha v Avstrija, 1999). Pomembne sorte iz Kremsa:

    belo vino (87 %):

    Grüner Veltliner, rizling, Müller Thurgau, Neuburger, beli pinot, chardonnay, rumeni muškat, Early Red Veltliner, Roter Veltliner, Sauvignon Blanc

    rdeče vino (13 %):

    Zweigelt (modra frankinja x St. Laurent), St. Laurent, modri pinot, modra portugalka, merlot, cabernet sauvignon

    Vplivi podnebnih sprememb na vinogradništvo so jasno vidni iz dolgoročnih evidenc v enološki šoli v Kremsu.

    Reference

    1. http://www.krems.gv.at/
    2. Statistik Austria, Registerzählung vom 31. Oktober 2011
    3. 30.000 Jahre alte Säuglingsbestattungen im eiszeitlichen Löss von Krems-Wachtberg auf ORF Science abgerufen am 24. November 2008
    4. Kaiser Otto III. gibt dem Bischof Gotesschalch von Freising Sechs Königshufen in Ulmerfeld zu Tausch. Urkunde Nr. 170
    5. Geschichte der Juden in Krems
    6. Dom der Wachau - Stadtpfarrkirche Krems St. Veit

    Zunanje povezave