Išči

    Kripton

    Kripton, 36Kr
    Krypton discharge tube.jpg
    S kriptonom napolnjena cev
    Kripton
    IzgovarjavaIPA: [ˈkriːptɔn]
    Videzbrezbarven plin, v električnem polju bledo belo zažari
    Standardna atomska teža Ar, std(Kr)83,798(2)[1]
    Kripton v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    Ar

    Kr

    Xe
    bromkriptonrubidij
    Vrstno število (Z)36
    Skupinaskupina 18 (žlahtni plini)
    Periodaperioda 4
    Blok  blok p
    Razporeditev elektronov[Ar] 3d10 4s2 4p6
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 8
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPplin
    Tališče−157,37 °C
    Vrelišče−153,415 °C
    Gostota (pri stp)3,749 g/L
    v tekočem stanju (pri TV)2,413 g/cm3[2]
    Trojna točka−157,375 °C, 73,53 kPa[3][4]
    Kritična točka−63,67 °C, 5,525 MPa[4]
    Talilna toplota1,64 kJ/mol
    Izparilna toplota9,08 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta20,95[5] J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) −214,2 −208,2 −199,2 −189,2 −174,2 −153
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja0, +1, +2 rarely non-0, unk oxide
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 3,00
    Ionizacijske energije
    • 1.: 1350,8 kJ/mol
    • 2.: 2350,4 kJ/mol
    • 3.: 3565 kJ/mol
    Kovalentni polmer116±4 pm
    Van der Waalsov polmer202 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte kriptona
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
    Face-centered cubic kristalna struktura za kripton
    Hitrost zvoka(gas, 23 °C) 220 m·s−1
    (liquid) 1120 m/s
    Toplotna prevodnost9,43×10−3  W/(m·K)
    Magnetna ureditevdiamagnetik[6]
    Magnetna susceptibilnost−28,8·10−6 cm3/mol (298 K)[7]
    Številka CAS7439-90-9
    Zgodovina
    Odkritje in prva izolacijaWilliam Ramsay in Morris Travers (1898)
    Najpomembnejši izotopi kriptona
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    78Kr 0,36% 9,2×1021 y[8] εε 78Se
    79Kr sint. 35 h ε 79Br
    β+ 79Br
    γ
    80Kr 2,29% stabilen
    81Kr [sled] 2,3×105 let ε 81Br
    γ
    82Kr 11,59% stabilen
    83Kr 11,50% stabilen
    84Kr 56,99% stabilen
    85Kr sint. 11 let β 85Rb
    86Kr 17,28% stabilen
    Kategorija Kategorija: Kripton
    · pogovor · · | reference

    Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36. Ta brezbarvni žlahtni plin se v sledovih pojavlja v atmosferi, izolirati pa ga je mogoče s frakcionirano destilacijo tekočega zraka. Skupaj z drugimi redkimi plini se pogosto uporablja v fluorescentnih svetilkah. Kripton je inerten za večino praktičnih namenov, vendar je znano, da tvori spojine s fluorjem. Kripton lahko tudi tvori klatrat z vodo, ko se njegovi atomi ujamejo v mrežo vodnih molekul.

    Vsebina

    Pomembne lastnosti

    Za kripton, zaradi svoje zelo nizke kemijske reaktivnosti tako imenovan žlahtni plin, je značilen brilijanten zelen in oranžen spektralni podpis. Je eden od produktov fizije urana. Strjen kripton je bel in kristalinski, s kubično, ploskovno središčno kristalno strukturo, ki je pogosta lastnost vseh "redkih plinov".

    Uporaba

    Definicija dolžine metra v sistemu SI je bila med letoma 1960 in 1983 vezana na svetlobo, ki jo oddajajo vzburjeni atomi kriptona; meter je bil definiran kot 1.650.763,73 valovnih dolžin oranžno-rdeče oddajne črte, ki jo oddajajo atomi kriptona-86.

    Izdelani so bili kriptonovi klatrati s hidrokinonom in fenolom. Kr-85 se uporablja za kemijsko analizo. Ko ga položijo v različne trdnine, se tvorijo kriptonati, katerih aktivnost je občutljiva na površinske kemijske reakcije. Ta žlahtni plin se uporablja tudi pri fotografskih osvetljevalkah za visoko-hitrostno fotografiranje, vendar je njegova raba omejena z visoko ceno pridobivanja kriptona.

    Sklici

    1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    2. Krypton. encyclopedia.airliquide.com
    3. "Section 4, Properties of the Elements , Inorganic Compounds; Melting, boiling, triple, , critical temperatures of the elements". CRC H,book of Chemistry , Physics (85th izd.). Boca Raton, Florida: CRC Press. 2005.
    4. 4,0 4,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.121. ISBN 1439855110.
    5. Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. pp. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.
    6. Magnetic susceptibility of the elements , inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC H,book of Chemistry , Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
    7. Weast, Robert (1984). CRC, H,book of Chemistry , Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
    8. Patrignani, C.; et al. (Particle Data Group) (2016). "Review of Particle Physics". Chinese Physics C. 40 (10): 100001. Bibcode:2016ChPhC..40j0001P. doi:10.1088/1674-1137/40/10/100001. Glej str.. 768

    Zunanje povezave