Išči

    Ksenon

    Ksenon, 54Xe
    Xenon discharge tube.jpg
    S ksenonom napolnjena cev - žari svetlo modro
    Ksenon
    IzgovarjavaIPA: [ˈkseːnɔn]
    Videzbrezbarven plin, žari modro v električnem polju
    Standardna atomska teža Ar, std(Xe)131,293(6)[1]
    Ksenon v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    Kr

    Xe

    Rn
    jodksenoncezij
    Vrstno število (Z)54
    Skupinaskupina 18 (žlahtni plini)
    Periodaperioda 5
    Blok  blok p
    Razporeditev elektronov[Kr] 4d10 5s2 5p6
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 18, 8
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPplin
    Tališče−111,75 °C
    Vrelišče−108,099 °C
    Gostota (pri stp)5,894 g/L
    v tekočem stanju (pri TV)2,942 g/cm3[2]
    Trojna točka−111,745 °C, 81,77 kPa[3]
    Kritična točka16,583 °C, 5,842 MPa[3]
    Talilna toplota2,27 kJ/mol
    Izparilna toplota12,64 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta21,01[4] J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) −190,2 −181,2 −170 −156 −136 −108
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja0, +1, +2, +4, +6, +8 (redko več kot 0; šibko bazični oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,6
    Ionizacijske energije
    • 1.: 1170,4 kJ/mol
    • 2.: 2046,4 kJ/mol
    • 3.: 3099,4 kJ/mol
    Kovalentni polmer140±9 pm
    Van der Waalsov polmer216 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte ksenona
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
    Face-centered cubic kristalna struktura za ksenon
    Hitrost zvokagas: 178 m·s−1
    liquid: 1090 m/s
    Toplotna prevodnost5,65×10−3 W/(m·K)
    Magnetna ureditevdiamagnetic[5]
    Magnetna susceptibilnost−43,9·10−6 cm3/mol (298 K)[6]
    Številka CAS7440-63-3
    Zgodovina
    Odkritje in prva izolacijaWilliam Ramsay in Morris Travers (1898)
    Najpomembnejši izotopi ksenona
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt

    Predloga:Infobox element isotopes/isotopes decay

    125Xe syn 16,9 h ε 125I
    126Xe 0,089% stabilen
    127Xe syn 36,345 d ε 127I
    128Xe 1,910% stabilen
    129Xe 26,401% stabilen
    130Xe 4,071% stabilen
    131Xe 21,232% stabilen
    132Xe 26,909% stabilen
    133Xe syn 5,247 d β 133Cs
    134Xe 10,436% stabilen
    135Xe syn 9,14 h β 135Cs
    136Xe 8,857% 2,165×1021 y[7] ββ 136Ba
    Kategorija Kategorija: Ksenon
    · pogovor · · | reference

    Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54. Ta zelo težak žlahtni plin, brez barve in vonja, se pojavlja v ozračju v sledovih. Ksenon je bil del prve sintetizirane spojine žlahtnega plina.

    Zunanje povezave


    1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    2. "Xenon". Gas Encyclopedia. Air Liquide. 2009.
    3. 3,0 3,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.123. ISBN 1439855110.
    4. Hwang, Shuen-Cheng; Weltmer, William R. (2000). "Helium Group Gases". Kirk-Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. str. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01. ISBN 0-471-23896-1.
    5. Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
    6. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
    7. Albert, J. B.; Auger, M.; Auty, D. J.; Barbeau, P. S.; Beauchamp, E.; Beck, D.; Belov, V.; Benitez-Medina, C.; Bonatt, J.; Breidenbach, M.; Brunner, T.; Burenkov, A.; Cao, G. F.; Chambers, C.; Chaves, J.; Cleveland, B.; Cook, S.; Craycraft, A.; Daniels, T.; Danilov, M.; Daugherty, S. J.; Davis, C. G.; Davis, J.; Devoe, R.; Delaquis, S.; Dobi, A.; Dolgolenko, A.; Dolinski, M. J.; Dunford, M.; et al. (2014). "Improved measurement of the 2νββ half-life of 136Xe with the EXO-200 detector". Physical Review C. 89. arXiv:1306.6106. Bibcode:2014PhRvC..89a5502A. doi:10.1103/PhysRevC.89.015502.