Išči

    Kubed

    Kubed
    Vas KUBED.jpg
    Kubed se nahaja v Slovenija
    Kubed
    Kubed
    Geografska lega v Sloveniji
    Koordinati: 45°31′11.51″N 13°52′11.82″E / 45.5198639°N 13.8699500°E / 45.5198639; 13.8699500
    DržavaZastava Slovenije Slovenija
    Statistična regijaObalno - kraška regija
    Tradicionalna pokrajinaPrimorska
    ObčinaKoper
    Površina
     • Skupno6,58 km2
    Nadm. višina
    232,9 m
    Prebivalstvo
     (2020)[1]
     • Skupno189
     • Gostota29 preb./km2
    Časovni pasUTC+1 (CET)
     • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
    Poštna številka
    ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
    Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
    Kubed - Vas
    LegaMestna občina Koper
    RKD št.1297 (opis enote)[2]
    Razglasitev NSLP1. avgust 1987

    Kubed - Covedo (ital. Ko:vedo) je naselje v Mestni občini Koper.

    Vsebina

    Opis vasi

    Obrambni stolp v Kubedu, spremenjen v zvonik

    Kubed leži na nadmorski višini 240 m, na skrajnem severovzhodu Šavrinskega gričevja, kjer se stikata flišni in kraški svet. Vas obdaja na severu kraška vzpetina Krašca, ki je visoka 272 m, na zahodni strani pa flišni hrbet z vrhom imenovanim Kubejsko Vardo, ki meri 390 m. Vas je oddaljena od Kopra za dobrih 16 km. V njej prebiva 165 prebivalcev. Domačini svoj kraj imenujejo kar »Čubed«. Hiše so v nizih razporejene na prisojnem področju pod kraško vzpetino Gradom. Ta vzpetina je najbolj znana po ohranjenem delu srednjeveške utrdbe. Zgradil jo je Ulrich Weimarski, saj je fevdalnim gospodarjem omogočala nadzorovanje trgovskih poti med celino in primorjem. Čisto na robu griča, pod katerim leži Kubed, stoji srednjeveška cerkev sv. Florijana, ki izhaja iz leta 1860. V bližini cerkve, stoji zvonik zgrajen iz istrskega kamna, ki je kot obrambni stolp utrdbe služil obrambnim namenom, saj so se vanjo zatekali domačini v času napadov Uskokov in Turkov v 15. in 16. stoletju. Štirikotni obrambni stolp so spremenili v zvonik leta 1833.[3]

    Zgodovina

    Cerkev sv. Florijana

    Kubed je bil prvič omenjen že v letu 1067 in sicer v darilni pogodbi, s katero je cesar Henrik IV. podaril vas Kubed freisinški škofiji. Od 13. stoletja dalje je bila vas del pomembnega obrambnega pasu, ki je obdajal koprsko ozemlje. V 15. stoletju so ga Benečani še utrdili za potrebe obrambnega tabora, imenovanega kaštel.

    V Kubedu so 7. avgusta 1870 pripravili tabor, katerega organizator in pobudnik je bil Franjo Ravnik, mesto predsednika tabora pa je dobil Karel Lavrič. Tokrat je okoli 4000 Istranov zahtevalo Zedinjeno Slovenijo, zahtevali so uvedbo slovenskega jezika v šolah in uradih, znižanje davkov ter da bi v koprskem okolju zgradili slovensko glavno šolo. Po 14 letih od takrat je vas dobila svojo čitalnico, 4 leta kasneje pa so ustanovili še Pevsko in bralno društvo, ki so ga poimenovali Skala.

    Ob stoti obletnici nastanka Pevskega in bralnega društva Skala, je društvo iz Kubeda, imenovano Društvo za šport, kulturo in razvoj vasi Skala, izdalo zbornik Kubed skozi društveno in posvetno življenje, ki spominsko in dokumentarno predstavlja kroniko življenja te istrske vasi.

    Šola je delovala že od leta 1851 naprej, čeprav z občasnimi prekinitvami vse do leta 1955. Kljub velikem fašističnem nasilju se je kar dobro ohranjala slovenska beseda in pesem. V 104 letih delovanja šole se je zamenjalo kar 5 državnih tvorb, šola pa je vzgajala mlade učence v zavedne istrske vaščane. Leta 1900 je vas že imela gostilne, torkljo in mlin v Mostiščju na Rižani. Po letu 1909 je v vasi delovala tudi Kmečka posojilnica in hranilnica. V Kubedu je živel znani pesnik slovenske Istre Alojz Kocjančič. Na maši 4. julija 1937, ki jo je vodil on, se je zbralo kar 5000 ljudi.

    Med drugo svetovno vojno je nemška vojska v vasi 2. oktobra 1943 požgala 53 hiš. Med NOB je v vasi delovala partizanska šola, kurirji pa so imeli stalno javko. V spomin padlim za svobodo so v Kubedu postavili dva spomenika. Enega so postavili leta 1948, drugega pa leta 1978, na katerega so vklesali rodoljubni stih, ki se glasi: »V tej zemlji istrski ste pokopani junaki, Istri in svobodi vdani.«

    Demografija

    Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
    Št. preb. 335 386 343 209 176 165 165

    Sklici

    1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
    2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1297". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
    3. Irena Cerar (2009). Pravljične poti v zgodovino. Sidarta. str. 256. COBISS 248421632. ISBN 978-961-6027-58-8.

    Viri

    Glej tudi

    Zunanje povezave