Išči

    Lendava

    Lendava

    Lendva
    Lendava in Lendavski grad
    Lendava in Lendavski grad
    Lendava se nahaja v Slovenija
    Lendava
    Lendava
    Geografska lega v Sloveniji
    Koordinati: 46°33′47.08″N 16°27′6.43″E / 46.5630778°N 16.4517861°E / 46.5630778; 16.4517861
    DržavaZastava Slovenije Slovenija
    Statistična regijaPomurska regija
    Tradicionalna pokrajinaPrekmurje
    ObčinaLendava
    Površina
     • Skupno5,7 km2
    Nadm. višina
    161,1 m
    Prebivalstvo
     (2019)[1]
     • Skupno2.942
     • Gostota520 preb./km2
    Časovni pasUTC+1 (CET)
     • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
    Poštna številka
    9220 Lendava
    ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
    Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
    Lendava - Mestno jedro
    LegaObčina Lendava
    RKD št.1135 (opis enote)[2]
    Razglasitev NSLP1. maj 1993

    Lendava (O tem zvoku izgovorjava ) (madžarsko Lendva, nekoč Dólnja Léndava, Dolenja Lendava/Alsólendva, nemško Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava. Leži pod Lendavskimi goricami, deloma na Dolinskem (podpokrajina Prekmurja) ob reki Ledavi in Bukovniškim potokom.

    Lendava je najvzhodnejše mesto v Sloveniji, tik ob meji z Madžarsko. Prebivalstvo je mešano (četrtina madžarske narodnosti), napisi, šolstvo in javne službe so dvojezični.[3] Starejši del naselja leži na nizki terasi nad nekdanjim poplavnim območjem, po letu 1945 oziroma regulacijah pa se je razširilo čez suhe struge in se raztegnilo na sever do Dolge vasi in na vzhod do Čentibe; industrijski objekti pa so zrasli na jugu. Razvoj kraja je močno pospešil nastanek petrokemične industrije v 60-ih letih 20. stoletja. V kraju s 3395 prebivalci (popis leta 2002) so poleg Rafinerije nafte Lendava še Terme Lendava, kovinska industrija in obrati farmacevtske industrije podjetja Lek. Nad naseljem stoji Grad Lendava, v katerem je muzej. Mesto je staro tržišče za kmetijske pridelke in vino iz Lendavskih in Dolgovaških goric. Poleg dvojezične osnovne šole je v kraju tudi dvojezična srednja šola.[4]

    Vsebina

    Zgodovina

    Kraj se morda prvič omenja v delu Conversio Bogoariorum et Caranatanorum leta 871, v katerem se govori o cerkvi, ki naj bi jo v kraju Lindolves leta 853 posvetil škof Liupram. Leta 1192 je naselje s pripadajočo posestjo kupila rodbina Hoholtov, poznejših Bánffyjev in tedaj se ime Lindva v starih listinah prvič zanesljivo navaja. Kraj je poleg graščinskega zemljišča v 14. stoletju obsegal skoraj celotno jugovzhodno Prekmurje. Kot trg se Lindva omenja v 14. stoletju, v tistem času pa se pojavi tudi ime Alsólindva. Ko je leta 1644 izumrla rodbina Bánffy so novi lastniki postali grofje Esterházy. V času reformacije je grof Nikolaj Bánffy ustanovil tiskarno, ki je izdajala protestantske knjige v madžarskem jeziku. Med letoma 1600–1683 se je za okoliščino Lendava uveljavljala ogrska in turška oblast. Leta 1867 je Lendava postala okrajno mesto, sedež okraja pa je bila tudi v Kraljevini Jugoslaviji. V letih 1934–1935 je tu izhajalo glasilo Komunistične partije Jugoslavije Ljudska pravica. Avgusta 1939 so v zidanici Miška Kranjca v Lendavskih goricah ustanovili okrožno partijsko vodstvo Komunistične partije Slovenije za Prekmurje. V cerkveni upravi je območje Lendave spadalo pod zagrebško škofijo vse od nastanka leta 1334 do 1777, ko je pripadlo škofiji v Sombotelu v Železni županiji. Evangeliščanska verska občina je bila ustanovljena leta 1902; do 2. svetovne vojne je bila v Lendavi tudi močna židovska občina. Nemške čete so 6. aprila 1941 na pohodu proti Hrvaški zasedle tudi Lendavo; 16 aprila pa je nemška vojska izročila oblast madžarskim okupatorjem. Kraj je postal sedež okrajnega glavarstva in po sklepu madžarskega parlamenta 16. decembra 1941 tudi uradno priključen madžarski državi. V mestu so odpravili vse slovenske oznake ter odpustili slovenske učitelje in uradnike; junija 1942 so zaplenili premoženje 668 slovenskim priseljencem, ki so se med obema vojnama pred fašizmom umaknili z Goriškega, in jih odvedli v koncentracijsko taborišče Sárvár. Nemci so po zasedbi Madžarske aprila in novembra 1944 z vsesplošno racijo zajeli 250 Judov in jih izročili gestapu. Dne 4. aprila 1945 so Lendavo osvobodile enote Rdeče armade.[5]

    Izvor krajevnega imena

    Kraj, ki se je nekdaj imenoval Dólnja Léndava, je poimenovan po reki Ledavi. Če se zapis iz leta 840-859 ad Lindolveschirichum nanaša na današnjo Lendavo, je v osnovi starovisokonemško osebno ime Lindolf. Ime Léndava je v tem primeru prvotno pomenilo 'Lindolfova voda'. Druga možnost je izvajanje iz srednjevisokonemške besede Lindaha, kar je razložljivo iz srednjevisokonemške besede linde v pomenu 'lipa' in refleksa aha v pomenu 'voda'. Če je ta domneva pravilna, je ime prvotno pomenilo 'lipova voda', to je 'voda, blizu katere rastejo lipe'. Malo verjetno je, da je ime kraja izpeljano iz slovanske besede lệdo v pomenu 'ledina, neobdelana zemlja'. [6]

    Znamenitosti

    Fosilni hrast v parku hotela Lipa

    Znane osebnosti

    Sklici

    1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019.
    2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1135". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
    3. "Madžarska narodna skupnost : statistični podatki". Urad Vlade RS za narodnosti. Pridobljeno dne 2018-09-26.
    4. Slovenija, turistični vodnik. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002
    5. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
    6. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

    Viri

    Zunanje povezave