Išči

    Lev Trocki

    Lev Trocki
    Portret
    Lev Trocki, fotografija iz potnega lista, 1915
    RojstvoЛейба Давидович Бронштейн
    26. oktober (7. november) 1879
    Bereslavka[d], Ruski imperij
    Smrt21. avgust 1940({{padleft:1940|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1][2][3] (60 let) ali 20. avgust 1940({{padleft:1940|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[4] (60 let)
    Coyoacán[d]
    DržavljanstvoFlag of Russia.svg Ruski imperij
    Flag of the Russian Soviet Federative Socialist Republic (1918–1937).svg Sovjetska Rusija[d]
    Flag of the Soviet Union (1924–1955).svg Sovjetska zveza
    Flag of Mexico (1934-1968).svg Mehika
    Poklicpolitik, diplomat, avtobiograf, filozof, revolucionar, vojaška osebnost, zgodovinar, novinar
    PodpisLeon Trotsky Signature.svg
    Lev Trocki, 1897

    Lev Davidovič Trocki (pravi priimek Bronstain/Bronštejn; rusko Лев Дави́дович Тро́цкий /Бронштейн), ruski boljševik, marksist in politik, * 7. november (26. oktober, ruski koledar) 1879, vas Janovka, Jelisavetgradski okraj, Hersonska gubernija, danes Ukrajina, † 21. avgust 1940, Coyoacan pri Mexicu, Mehika.

    Vsebina

    Življenjepis

    Trocki se je rodil judovskima staršema kot Lev Davidovič Bronštejn (Бронштейн) v današnji severni Ukrajini. Oče ga je poslal na študij v Odesso, kjer se je izkazal kot izvrsten študent. V najstniških letih je postal član ljudske stranke in se začel zanimati za marksizem. Prvič so ga zaprli leta 1898 zaradi širjenja socialističnih idej, dve leti kasneje je bil izgnan v Sibirijo. V zaporu se je poročil z marksistko Aleksandro Sokolovsko, ki mu je v Sibiriji rodila hčerki Nino in Zinaido. Leta 1902 je s ponarejenim potnim listom pod imenom Trocki (tako je bilo ime glavnemu ječarju v Odessi, kjer je bil zaprt) iz Sibirije pobegnil v London. Povezal se je z Lenin in sodeloval pri revolucionarni reviji Iskra. Konec leta je spoznal Natalijo Sedovo, se leta 1903 drugič poročil in ostal z njo do smrti (v zakonu sta se jima rodila Lev in Sergej Sedov).

    Večkrat je bil zaradi svojih revolucionarnih nazorov aretiran in izgnan, petnajst let je preživel v tujini. Leta 1917, po strmoglavljenju ruskega carja Nikolaja Romanova, se je vrnil v Rusijo in začel tesno sodelovati z Leninom in boljševiki. Bil je eden od glavnih organizatorjev oktobrske revolucije, ki je na oblast postavila boljševike (leta 1922 so ustanovili Sovjetsko zvezo. Trocki, Leninova desna roka, je postal ljudski komisar za zunanje zadeve, ustanovitelj in poveljnik Rdeče armade, ljudski komisar za obrambo in eden od ustanovnih članov politbiroja. Ko je leta 1924 Lenin umrl, je Stalin prevzel oblast in kmalu začel s čistkami. Trockega je izključil iz politbiroja in Komunistične partije ter ga izgnal. Azil je Trocki iskal v mnogih evropskih državah, nazadnje pa je z družino pobegnil v Mehiko, kjer ga je sprejel Diego Rivera.

    Po neuspešnem atentatu maja 1940, je sovjetskemu agentu Mercaderju 20. avgusta 1940 s cepinom Trockega uspelo umoriti. Njegove zadnje besede naj bi bile: »Tega napada ne bom preživel. Stalin je končno izpolnil nalogo, ki mu je prejšnjikrat spodletela.« 

    Trockizem

    Njegov nazor tvori temelj komunistične teorije trockizma.

    Sklici

    Viri

    Zunanje povezave