Išči

    Lihtenštajn

    Kneževina Lihtenštajn
    Fürstentum Liechtenstein
    Zastava Lihtenštajna Grb Lihtenštajna
    HimnaOben am jungen Rhein  (nemško)
    Nad mladim Renom

    Lega Lihtenštajna
    Lega Lihtenštajna (temno zelena) na Evropski celini (siva)
    Glavno mestoVaduz
    47°8′N, 9°31′E
    Uradni jeziki nemščina
    Upravljanje parlamentarna ustavna monarhija
     -  knez: Hans-Adam II.
     -  predsednik vlade: Adrian Hasler
    Površina
     -  skupaj: 160 km² (191.
     -  voda (%): 2,7
    Prebivalstvo
     -  ocena 2019: 38.557 (188.)
    HDI (2018) Rast 0,917 (visok) (18.)
    Valuta Švicarski frank (CHF)
    Časovni pas CET (UTC+1)
     -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
    Vrhnja domena (TLD) .li
    Klicna koda +423

    Kneževina Lihtenštajn (tudi Liechtenstein, nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo na vzhodu. Kot gorska država je priljubljeno središče za zimske športe. Znana je tudi kot davčna oaza.

    Vsebina

    Poimenovanje

    Država je poimenovana po plemiški družini Liechtenstein (Lihtenštajn) iz 12. stoletja, ki je neodvisni vojvodini zavladala leta 1719, ko se je združila z v Vaduzu že navzočo rodbino Šelenberških (Schellenberg). Rodbina izhaja z gradu Liechtenstein, v 12. stoletju zgrajenega v bližini Dunaja, katerega ime pomeni »Lahek kamen«.[1]

    Državna ureditev

    Ustava iz leta 2003 opredeljuje Lihtenštajn za ustavno dedno monarhijo na demokratični in parlamentarni osnovi. Leta 1989 je državni poglavar postal knez Hans Adam II., ki ima pravico potrjevati zakone, imenovati državne uradnike in razpustiti deželni zbor. Dne 15.08.2004 je nekatere državniške pravice in dolžnosti prenesel na svojega sina in naslednika kneza Aloisa. Izvršno oblast ima vlada, ki jo imenuje deželni knez na predlog deželnega zbora.

    Upravna delitev

    Lihtenštajn je upravno razdeljen na enajst občin (nemško Gemeinde, množina Gemeinden), ki jih večinoma sestavlja en sam kraj:

    Geografija

    Na zahodu državo omejuje reka Ren. Na vzhodu in jugu se razprostirajo verige gorovja Rätikona, visoke do 2500 m. Proti severu se odpira Samnaital, proti jugovzhodu dolini Valorsch in Malbun. Dolina reke Lawena se usmerja proti Renu. Najvišji vrh je Grauspitze (2599 m) na meji s švicarskim kantonom Graubünden. Za podnebje so značilna topla poletja in razmeroma mile zime. Najpomembnejše naselitveno območje je na vzhodnem delu Renske nižine, kjer pridelujejo žito, sadje, krompir in tobak. Na gorskih območjih se ukvarjajo z živinorejo. Na podnebno ugodnih sončnih pobočjih raste vinska trta.

    Glej tudi

    Sklici

    1. Kladnik, Drago, Perko, Drago, Dobrovoljc, Helena, Volk Bahun, Manca, Urbanc, Mimi, Orožen Adamič, Milan (2013). Slovenska imena držav.

    Zunanje povezave