Išči

    Lise Meitner

    Lise Meitner
    Portret
    Rojstvo7. november 1878({{padleft:1878|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…]
    Dunaj[1][3]
    Smrt27. oktober 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…] (89 let)
    Cambridge[1]
    BivališčeZastava Avstrije Avstrija
    Zastava Nemčije Nemčija
    Zastava Švedske Švedska
    Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo
    DržavljanstvoAvstrija (pred 1949), Švedska (po 1949)
    Področjafizika
    UstanoveInštitut cesarja Viljema
    Univerza v Berlinu
    Alma materUniverza na Dunaju
    Mentor doktorske
    disertacije
    Ludwig Edward Boltzmann
    Drugi študijski mentorjiMax Planck
    Doktorski študentiNikolaus Riehl (1927)
    Vang Gančang (1934)
    Arnold Flammersfeld (1938)
    Drugi znani študentiMax Delbrück
    Hans Hellmann
    Poznan pojedrska cepitev
    Vplival naOtto Hahn
    Pomembne nagradeLiebnova nagrada (1925)
    medalja Maxa Plancka (1949)
    nagrada Enrica Fermija (1966)
    PodpisLise Meitner signature.svg
    Opombe
    Bila je teta Otta Roberta Frischa. Njen oče je bil Philipp Meitner.

    Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka, * 17. november 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 27. oktober 1968, Cambridge, Anglija.

    Vsebina

    Življenje in delo

    Meitnerjeva je največ delovala na področju radioaktivnosti in jedrske fizike. Sodelovala je s skupino raziskovalcev, ki je odkrila jedrsko cepitev, in za to odkritje je njen sodelavec Otto Hahn leta 1944 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

    Doktorirala je kot druga ženska na Univerzi na Dunaju pod Boltzmannovim mentorstvom. Leta 1918 je skupaj s Hahnom odkrila kemični element protaktinij (Pa).

    Priznanja

    Nagrade

    Poimenovanja

    Njej v čast je leta 1997 zveza IUPAC poimenovala kemični element majtnerij (Mt).

    Po njej se imenujeta kraterja Meitner na oddaljeni strani Lune in Meitner na Veneri, ter asteroid glavnega pasu 6999 Meitner.

    Sklici

    Zunanje povezave