Išči

    Maastricht

    Maastricht

    Mestreech
    Mesto
    Maastricht s srednjeveškim mostom preko Meuse
    Maastricht s srednjeveškim mostom preko Meuse
    Zastava Maastricht
    Zastava
    Grb Maastricht
    Grb
    Lega Maastricht
    Koordinati: 50°50′57″N 5°41′21″E / 50.84917°N 5.68917°E / 50.84917; 5.68917
    državaNizozemska Flag of Germany.svg
    provincaLimburg
    mestne pravice1204
    Upravljanje
     • županjaAnnemarie Penn-te Strake
    Površina
     • Skupno60,03 km2
    Nadm. višina
    49 m
    Prebivalstvo
     (1. Apr. 2016 [1])
     • Skupno122.418
     • Gostota2.000 preb./km2
    Časovni pasUTC+1 (CET)
    Omrežna skupina043
    Avtomobilska oznakaAC / MON
    Spletna stran[[URL [URL]
    Maastricht iz cerkvenega stolpa sv. Janeza

    Maastricht (limburško narečje Mesjtreech, mastrihtsko narečje Mestreech, francosko Maastricht) je mesto in občina v jugovzhodni Nizozemski. Je glavno mesto province Limburg.

    Maastricht se nahaja na obeh straneh reke Meuse (nizozemsko Maas), in na sotočju z reko Jeker (francosko Geer).

    Maastricht se je razvil iz rimske naselbine v srednjeveški verski center, mestno garnizijo in zgodnje industrijsko mesto. [2] Danes velja za bogatejši kulturni center. Maastricht ima 1677 enot nacionalne dediščine (Rijksmonumenten), kar je drugo največje število na nizozemskem za Amsterdamom. Poznan je tudi po Maastrichtski pogodbi, kot rojstni kraj Evropske unije in enotne evropske valute evra. [3][4] Mesto je priljubljeno med turisti in ima veliko naraščajočo mednarodno študentsko populacijo. Maastricht je član Zveze najstarejših evropskih mest in je del evroregije Meuse-Ren, ki vključuje bližnja mesta Aachen, Eupen, Hasselt, Liege in Tongeren.

    Vsebina

    Etimologija

    Ime Maastricht izhaja iz latinščine Trajectum ad Mosam (ali Mosae Trajectum), kar pomeni »prehod na Meuse«, in se nanaša na most, ki so ga zgradili Rimljani. Latinsko ime se prvič pojavi v srednjeveških dokumentih [13] in ni znano, ali je bilo to tudi uradno ime v rimskih časih. Prebivalci Maastrichta se imenuje Maastrichtenaar medtem ko so v lokalnem narečju bodisi Mestreechteneer ali pogovorno, Sjeng (izhaja iz prej priljubljenega francoskega imena Jean).

    Zgodovina

    Najstarejše mesto na Nizozemskem

    Še vedno se razpravja o tem ali je Maastricht najstarejše mesto na Nizozemskem. Nekateri menijo da je Nijmegen najstarejši, predvsem zato, ker je bil prva naselbina na Nizozemskem, ki je dobila rimske mestne pravice. Maastricht jih ni, a je kot naselje starejši. Poleg tega je Maastricht neprekinjeno poseljen že od rimskih časov kar potrjuje veliko število arheoloških najdb, Nijmegen pa ima vrzel v svoji zgodovini - praktično ni dokazov o bivanju v zgodnjem srednjem veku.

    Zgodnja zgodovina

    Ostanki rimskega kopališča pri Onze Lieve Vrouweplein

    Ostanke Neandertalcev so našli na zahodu Maastrichta (nahajališče Belvédère). Poznejši so ostanki iz paleolitika, stari med 8.000 in 25.000 let. Kelti so živeli tukaj okoli 500 pred našim štetjem, na mestu, kjer je bila reka Meuse plitva in enostavna za prečkanje.

    Ni znano kdaj so v Maastricht prišli Rimljani ustanovili naselje. Rimljani so zgradili most čez Meuse v 1. stoletju, v času vladavine cesarja Avgusta. Most je bil pomemben člen na glavni rimski cesti med Bavayem in Kölnom. Rimski Maastricht je bil verjetno relativno majhen. Ostanki rimske ceste, most, versko svetišče, rimska kopel, kašča, nekatere hiše in stene in vrata kastruma iz 4. stoletja, je bilo izkopano. Fragmenti lokalnih rimskih kipov, pa tudi kovanci, nakit, steklo, keramika in drugi predmeti iz rimskega Maastrichta so na ogled na razstavnem prostoru javne mestne knjižnice (Center Céramique).

    Po legendi naj bi, v Armeniji rojen sveti Servacij, škof iz Tongerena, umrl v Maastrichtu leta 384 in bil tam pokopan ob rimski cesti, izven kastruma. Po navedbah Gregorja Tourskega, je škof Monulph, okoli 570 zgradil prvo kamnito cerkev na Servacijevem grobu, današnja bazilika svetega Servacija. Mesto je postalo zgodnje krščanska škofij, dokler ni v začetku 8. stoletja izgubila tega statusa zaradi bližnjega Lièga.

    Srednji vek

    Maastricht, bravna gravura, Philippo Bellomonte, 1580/82
    Maketa Maastrichta v 1750

    V zgodnjem srednjem veku je bil Maastricht del osrednjega karolinškega cesarstva skupaj z Aachnom in okolico Lièga. Mesto je bilo pomembno središče za trgovino in proizvodnjo. Merovinški kovanci, kovani v Maastrichtu, so se znašli v mnogih krajih po vsej Evropi. V 10. stoletju je Maastricht na kratko postal glavno mesto vojvodstva Spodnje Lorene.

    V 12. stoletju je mesto kulturno cvetelo. Upravniki cerkve sv. Servacija so imeli v tem obdobju pomembne položaje v Svetem rimskem cesarstvu. Mesto je imelo dve glavni cerkvi, obe v veliki meri obnovljeni in preurejeni. Maastrichtske rimske kamnite skulpture veljajo za enega od vrhuncev mozanske umetnosti. Pomembni maastrichtski slikarji so hvalili Wolframa von Eschenbacha in njegovega Parzivala. Približno v istem času je pesnik Henric van Veldeke napisal legendo o sv. Servaciju, eno prvih del v nizozemski literaturi.

    Kmalu po 1200 je mesto dobilo dvojno oblast, knezoškofa iz Lièga in vojvode iz Brabanta, ki sta skupaj vladala mestu. Maastricht je dobil mestne pravice leta 1204, kmalu zatem pa je bil zgrajen prvi obroč srednjeveškega obzidja. Ves srednji vek je mesto ostalo center za trgovino in proizvodnjo volne in usnja, a je postopoma gospodarsko nazadovalo. Po kratkem obdobju gospodarskega razcveta v 15. stoletju, je gospodarstvo mesta trpelo v času verskih vojn v 16. in 17. stoletju in ni okrevalo vse do industrijske revolucije v začetku 19. stoletja.

    16. do 19. stoletje

    Zgodnje industrijsko območje, 1865

    Pomembna strateška lokacija Maastrichta je v tem obdobju povzročila gradnjo impresivne palete utrdb okoli mesta. Španska in nizozemska garnizija je postala pomemben dejavnik v gospodarstvu mesta. Leta 1579 je mesto oplenila španska vojska pod vodstvom generala Alexandra Farneseja, vojvode iz Parme (Obleganje Maastrichta (1579)). Po več kot petdeset letih španske krone je prevzel oblast vojvoda Brabanta kot skupno suverenosti nad Maastrichtom. Leta 1632 je mesto zavzel princ Friderik Henrik Oranski in nizozemska kraljevina je zamenjala špansko krono v skupni vladi Maastrichta.

    Drugo obleganje Maastrichta (1673) se je dogajalo v francosko-nizozemski vojni. V juniju 1673 je Ludvik XIV. oblegal mesto, ker so bile francoske bojne linije ogrožene. Med obleganjem je Vauban, slavni francoski vojaški inženir, razvila novo strategijo, in razgradil močne utrdbe okoli Maastrichta. Njegov sistematičen pristop ostaja standardna metoda za napad trdnjave do 20. stoletja. 25. junija 1673, medtem ko se je pripravljala nevihta nad mestom, je bil kapetan-poročnik Charles de Batz de Castelmore, znan tudi kot Comte d'Artagnan, ubit z mušketo zunaj Tongerse Poort. Ta dogodek je bil opisan v Dumasovem romanu Vicomte de Bragelonne, del D'Artagnanovih romanc. Francoske čete so zasedale Maastricht od 1673 do 1678.

    Leta 1748 so Francozi znova zavzeli mesto v drugem francoskem obleganju Maastrichta, v času vojne za avstrijsko nasledstvo. Francozi so mesto zadnjič zasedli leta 1794, ko je bil kondominij ukinjen in je bil Maastricht priložen k prvemu francoskemu cesarstvu (1794-1814). Za dvajset let je bil Maastricht glavno mesto francoskega departmaja Meuse-Inférieure.

    Po Napoleonovi dobi je Maastricht leta 1815 postal del Kraljevine združene Nizozemske. Imenovano je bilo glavno mesto novoustanovljene province Limburg (1815-1839). Ko so se južne pokrajine novoustanovljenega kraljestva odcepila leta 1830 (Belgijska revolucija), je nizozemska posadka v Maastrichtu ostala zvest nizozemskemu kralju Viljemu I. Nizozemskem, tudi takrat, ko je večina prebivalcev mesta in okolice enostransko potegnila z belgijskimi revolucionarji. Leta 1831 je arbitraža s strani velesil dodela mesto Nizozemski. Vendar se niti Nizozemci, niti Belgijci s tem niso strinjali in dogovor ni bil izveden do leta 1839 oziroma Londonske pogodbe. V tem obdobju izolacije se je Maastricht razvil v zgodnje industrijsko mesto.

    Zaradi svoje ekscentrične lokacije v jugovzhodni Nizozemski in geografske in kulturne bližine Belgije in Nemčije, integracija Maastrichta in Limburga v Nizozemsko ni bila lahka. Maastricht je ohranil izrazito ne-nizozemski videz večji del 19. stoletja in do prve svetovne vojne mesto ni iskalo smisla proti severu.

    Nemški vojaki blizu porušenega mostu

    20. stoletje in do danes

    Zgodaj v drugi svetovni vojni so mesto zavzeli Nemci v bitki za Maastricht maja 1940. 13. in 14. septembra 1944 je bilo to prvo nizozemsko mesto, osvobojeno od zavezniških sil. Trije mostovi preko Meuse so bili v vojni uničeni ali močno poškodovani. Kot drugod na Nizozemskem, je večina maastrichtskih Judov umrla v nacističnih koncentracijskih taboriščih. [5]

    V drugi polovici stoletja se je tradicionalna industrija (znana maastrichtska keramika) zmanjšala in mesto se je preusmerilo v storitveno gospodarstvo. Univerza v Maastrichtu je bila ustanovljena leta 1976. Več evropskih institucij je našla svojo bazo v Maastrichtu. Leta 1992 je bila tukaj podpisana Maastrichtska pogodba, ki je vodila k oblikovanju Evropske unije in evra.

    Velik del mestnega središča so bil saniran, vključno okolica glavne železniške postaje, glavna nakupovalna ulica Entre Deux in nakupovalni center Mosae forum, Maasboulevard - promenada ob reki Meuse. Poleg tega je bila zgrajena nova četrt (nov Bonnefanten muzej, javna knjižnica, gledališče in več stanovanjskih blokov), vse so oblikovali mednarodni arhitekti, na nekdanjih Céramique potteries v bližini centra mesta. Maastricht izgleda zlasti modernejši. Nadaljnji obsežni projekti, kot je sanacija območij Sphinx in Belvedere, so v teku.

    Geografija

    Lega

    Topografska karta Maastrichta, 2011–2012

    Maastricht leži na jugovzhodu Nizozemske med Belgijo in Nemčijo, na obeh straneh reke Meuse, kot tudi v bližini obeh enako govorečih Flandrije in valonske regije. Maastricht, ne samo od pogodbe dalje, velja za Evropski balkon. [3] Da je mesto na obrobju Nizozemske je čutiti v številnih krajih. Še posebej v središču mesta s svojim francoskim slogom trgovin, slaščičarn ali hotelov z imeni, kot so les Charmes ali Hôtel de l'empereur, se čuti vpliv Valonije.

    Mejni prehod Visé

    Mesto meji na zahodu z belgijskima občinama Lanaken in Riemst, na jugu na Vise in na vzhodu na nizozemske občine Meerssen, Valkenburg aan de Geul in Eijsden-Margraten.

    Deli mesta

    Mesto Maastricht je uradno sestavljeno iz petih okrožij, ki so razdeljene v 44 sosesk:

    1. Severovzhodno okrožje: Beatrixhaven, Borgharen, Itteren, Meerssenhoven, Wyckerpoort, Wittevrouwenveld, Nazareth, Limmel, Amby
    2. Severozahodno okrožje: Brusselsepoort, Mariaberg, Belfort, Pottenberg, Malpertuis, Caberg, Oud-Caberg, Malberg, Dousberg-Hazendans, Daalhof, Boschpoort, Bosscherveld, Frontenkwartier, Belvédère, Lanakerveld
    3. Okrožje center: Binnenstad, Jekerkwartier, Kommelkwartier, Statenkwartier, Boschstraatkwartier, Sint-Maartenspoort, Wyck-Céramique
    4. Jugovzhodno okrožje: Randwyck, Heugem, Heugemerveld, Scharn, Heer, De Heeg, Vroendaal
    5. Jugozahodno okrožje: Villapark, Jekerdal, Biesland, Campagne, Wolder, St. Pieter

    Občini tik ob mestu Maastricht sta severno od vasi Itteren (s približno 1500 prebivalci) in Borg Haren (približno 1850 prebivalcev). Soseski Amby Limmel, Army, Caberg, Wolder in Heugem so bile prej samostojne vasi. Mestna jedra teh vasi so se ohranila. Prebivalci obrobja govorijo drug dialekt, kot tisti v središču Maastrichta.

    Podnebje

    Maastricht ima isto klimo kot večina na Nizozemske (Cfb, oceansko podnebje), vendar so zaradi lokacije med hribi, poletja po navadi toplejša (zlasti v dolini reke Meuse, ki leži 70 metrov nižje od meteorološke postaje) in zime nekoliko hladnejše, čeprav je razlika minimalna.

    Promet

    Kennedijev most

    Ladijski promet

    Prvo zgodovinsko pristanišče Maastricht se je preoblikovalo iz marine ('t Bassin), ki jo je bilo mogoče doseči preko Zuid-Willemsvaart ali preko zapornice na Meuse.

    Vlačilec na reki Meuse v Maastrichtu

    Drugih nekdanjih doki so zasedeni z bivalnimi ladjami ali niso več v uporabi. Ena zapornica povezuje ta nekdanji del pristanišča s kanalom "Zuid Willhelmu Vaart" in Meuse. Del nekdanje zapornice sv. Peter se uporablja kot marina. Voda je večinoma zamuljena in plitva. Druge marine se nahajajo tako v območju mesta kot tudi v okolici. Industrijsko pristanišče v Maastrichtu je Beatrix pristanišče, ki leži na kanalu Juliana.

    Železniški promet

    Železniška postaja Maastricht je povezana z železniškimi povezavami v Eindhoven in Venlo preko Sittarda in Roermonda in z Liegem (linija Liège-Maastricht); čez Heerlen v Aachen. Avtobusna linija je tudi med glavno postajo (Centraal Station) in aachensko glavno postajo.

    Od konca leta 2006 do začetka leta 2012 je bila vzpostavljena povezava s hitrimi vlaki iz Maastrichta preko Liège v Bruselj.

    Cestni promet

    Na vzhodu se razteza avtocesta A2, ki povezuje Maastricht z Amsterdamom in Liègem, A79 z Heerlenom in v nadaljevanju po A76 / A 4 (D) v Aachen. A2 je vzhodno od starega mesta na razdalji 1,5 km povezana z N2, ki ni avtocesta. Ta pot bo zgrajena do konca leta 2016 skozi predor kralja Viljema Aleksandra, ki naj bi izboljšal vsakdanje težave v prometu.

    Letalski promet

    Približno 10 kilometrov severno od centra mesta je mednarodno letališče Maastricht Aachen .

    Znamenitosti

    Onze-Lieve-Vrouwewal (srednjeveško mestno obzidje)
    Vrijthof s cerkvijo sv. Janeza (levo) in baziliko sv. Servacija
    Onze Lieve Vrouweplein
    Mestna hiša
    Stolp muzeja Bonnefanten na vhodni obali Meuse v Wyck-Céramique
    Maastricht iz trdnjave Sint Pietersberg
    Relikviarij sv. Servacija v zakladnici bazilike sv. Servacija
    Dominikanska cerkev iz 13. st. spremenjena v knjigarno

    Maastricht je znan na nizozemskem in drugod po svojih živahnih trgih, ulicah in zgodovinskih zgradbah. Mesto ima 1677 rijksmonumenten (spomenikov nacionalne dediščine), več kot katero koli nizozemsko mesto razen Amsterdama. Celotno središče mesta je zaščiteno (beschermd stadsgezicht). Urad za turistične informacije (VVV) se nahaja v Dinghuisu, srednjeveški zgradbi s pogledom na Grote Staat. Glavne znamenitosti Maastrichta so:

    Bonnefanten Muzej, Center Céramique, javna knjižnica in razstavni prostor, La Fortezza, poslovno-stanovanjska gradnja, Siza Tower, stanovanjski stolp, prevlečen s cinkom in belim marmorje, delo Álvara Siza Vieira, itd.

    Muzeji

    Mednarodne povezave

    Maastricht je pobraten z:

    Sklici

    1. [1]
    2. "Zicht op Maastricht". zichtopmaastricht.nl. Pridobljeno dne 2012-08-19.
    3. Sponsored by (2011-10-08). "The Economist ''Charlemagne: Return to Maastricht'' Oct 8th 2011". Economist.com. Pridobljeno dne 2012-05-23.
    4. BBC News Is Brighton the next Maastricht March 29th 2012
    5. About 77% of Maastricht's relatively small Jewish community of 505 members did not survive the war. P.J.H. Ubachs & I.M.H. Evers (2005): Historische Encyclopedie Maastricht, pp. 256-257. Walburg Pers, Zutphen. ISBN 90-5730-399-X.

    Zunanje povezave

    Podatki o pojmu Maastricht so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:

    * Slovarske definicije v Wikislovarju
    * Učbeniki v Wikiknjigah
    * Navedki v Wikinavedku
    * Izvorna besedila v Wikiviru
    * Slike, zvok in animacije v Zbirki
    Popotniški vodič v Wikivoyage