Madžarska

Vsebina

• 1 Demografija
• 2 Kultura
  • 2.1 Religija
  • 2.2 Turizem
  • 2.3 Madžarska kuhinja
  • 2.4 Madžarska glasba
• 3 Geografija
  • 3.1 Površje
  • 3.2 Reke:
  • 3.3 Jezera:
• 4 Opombe
• 5 Literatura
• 6 Zunanje povezave

Demografija

Ob popisu prebivalcev leta 2001 je Madžarska štela 10.198.315 prebivalcev. Daleč največja etnična skupina so Madžari, ki jih je bilo 9.627.057, oziroma 94,40 %. Pomembnejše manjšine so:

• Romi: 205.720 (2,02 %);
• Nemci: 120.344 (1,18 %);
• Slovaki: 17.693 (0,17 %);
• Hrvati: 15.620 (0,15 %);
• Romuni: 8.482 (0,1 %);
• Ukrajinci: 7.393 (0,07 %).

Srbi, Poljaki, Grki, Rusi, Kitajci in kot etnično priznana manjšina Slovenci predstavljajo preostale vidnejše skupnosti. Ob popisu sta se za Rome opredelila 2 % prebivalcev, neuradno pa naj bi bila skupnost dvakrat do trikrat številčnejša (do 600.000 pripadnikov).

Prvi popis prebivalstva leta 1842, na takratnem ogrskem ozemlju je naštel skoraj 9 mio. prebivalcev, od tega 38 % Madžarov.^[2] Popis v letu nacionalnega vrenja 1848, je naštel 41 % Madžarov (brez Hrvaške), v letu 1910 pa že 54 % Madžarov (brez Hrvaške). To kaže kako silen je bil pritisk šolstva in državnega madžarskega jezika, predvsem na slovanske predele.^[3]

Madžarska ima poleg glavnega mesta Budimpešte, ki z bližnjo okolico šteje več kot 2 milijona prebivalcev, še 8 mest z nad 100.000 prebivalci, največja sta Debrecen in Miskolc z okoli 200.000 prebivalci (glej Seznam mest na Madžarskem).

Kultura

Religija

Največja verska skupnost na Madžarskem so katoliki. Za rimokatolike se je opredelilo 54,5 % Madžarov, za grške katolike pa 2,6 %. Močna je skupnost kalvinistov (16 %), protestantov s 3 % pripadnikov, skupnost židov pa šteje 0,1 % prebivalcev.

Turizem

Madžarska je postala po letu 1960 po številu turistov pomembna turistična država. Predstavlja se pod sloganom »Madžarska je različna« (Hungary is different). Ponuja predvsem znamenitosti Budimpešte, naravne lepote in kulinarične ter etnografske posebnosti.

Madžarska kuhinja

Največja značilnost madžarske kuhinje je paprika in to od 18. stoletja naprej, ko so jo vpeljali Turki. Namesto masla in olja že od nekdaj uporabljajo svinjsko mast. Znane specialitete so golaž, kokošji paprikaš, ribje juhe, mesne palačinke. Veliko imajo tudi sladic.

Med žganimi pijačami je najbolj znana palinka. Madžari tako pravijo pravemu, čistemu in naravnemu žganju, zvarjenemu izključno iz sadja, pretežno iz hrušk in sliv.

Madžarska slovi tudi po vinih. Najbolj znano belo vino pridobivajo v okolici Tokaja, npr. težka desertna vina »Aszu« in nekoliko lažja »Szamorodni«. Okrog Blatnega jezera uspevajo bolj pitna, predvsem bela vina, pri mestu Eger pa pridelujejo slovito rdeče vino »bikova kri«.

Madžarska glasba

Od glasbenih instrumentov radi uporabljajo violino, razširjene so tudi različne oblike citer in cimbal. Zelo priljubljeni so ciganski orkestri. Njihov repertoar se je razvil iz madžarske plesne glasbe, ljudskih pesmi in tujih vplivov. Med narodnimi plesi prevladujejo starejši moški in dekliški solistični plesi. Popularni ples parov čardaš pa se je razvil v novejši dobi.

Čarde so značilni madžarski lokali, kjer ponujajo madžarsko hrano, ob madžarski folklorni in ciganski glasbi. Na stenah teh lokalov pa je ogromno ročno poslikane keramike, narodnih vezenin in podobno.

Geografija

Površje

Štiri petine državne površine sestavljajo nižine in gričevnat svet. Največji in najznačilnejši del Madžarske je nižina, ki je povprečno samo 100 do 200 metrov nad morsko gladino. To je Alföld, po naše nizka zemlja. Le na zahodu države je nekaj vzpetin. Najvišji vrh je Kekes (1015 m.) v sredogorju Matra.

Reke:

• Donava (Duna),
• Tisa,
• Szamos,
• Hármas-Körös,
• Maros,
• Zala,
• Raba.

Jezera:

• Balaton (596 km²),
• Fertő-tó (75 km²),
• Velencei-tó (26 km²).

Opombe

Literatura

• László Kontler, Tisočletje v Srednji Evropi : madžarska zgodovina. Ljubljana, 2005. ISBN 961-213-148-1

Zunanje povezave