Išči

    Magnezij

    Magnezij, 12Mg
    CSIRO ScienceImage 2893 Crystalised magnesium.jpg
    Magnezij
    IzgovarjavaIPA: [magnézij]
    Videzbleščeča siva trdnina
    Standardna atomska teža Ar, std(Mg)[24,30424,307] običajno: 24,305
    Magnezij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    Be

    Mg

    Ca
    natrijmagnezijaluminij
    Vrstno število (Z)12
    Skupinaskupina 2 (zemljoalkalijske kovine)
    Periodaperioda 3
    Blok  blok s
    Razporeditev elektronov[Ne] 3s2
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 2
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče650 °C
    Vrelišče1091 °C
    Gostota (blizu s.t.)1,738 g/cm3
    v tekočem stanju (pri TT)1,584 g/cm3
    Talilna toplota8,48 kJ/mol
    Izparilna toplota128 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta24,869[1] J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 428 500 588 698 859 1.088
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja+1,[2] +2 (močno bazični oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,31
    Ionizacijske energije
    • 1.: 737,7 kJ/mol
    • 2.: 1450,7 kJ/mol
    • 3.: 7732,7 kJ/mol
    • (več)
    Atomski polmerempirično: 160 pm
    Kovalentni polmer141±7 pm
    Van der Waalsov polmer173 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte magnezija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
    Hexagonal close packed kristalna struktura za magnezij
    Hitrost zvoka tanka palica4940 m/s (pri r.t.) (annealed)
    Temperaturni raztezek24,8[3] µm/(m·K) (pri 25 °C)
    Toplotna prevodnost156[4] W/(m·K)
    Električna upornost43,9[5] nΩ·m (pri 20 °C)
    Magnetna ureditevparamagnetik
    Magnetna susceptibilnost+13,1·10−6 cm3/mol (298 K)[6]
    Youngov modul45 GPa
    Strižni modul17 GPa
    Stisljivostni modul35,4[7] GPa
    Poissonovo razmerje0,290
    Mohsova trdota1–2,5
    Trdota po Brinellu44–260 MPa
    Številka CAS7439-95-4
    Zgodovina
    Poimenovanjepo kraju Magnesija v Grčiji[8]
    OdkritjeJoseph Black (1755[8])
    Prva izolacijaHumphry Davy (1808[8])
    Najpomembnejši izotopi magnezija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    24Mg 79,0% stabilen
    25Mg 10,0% stabilen
    26Mg 11,0% stabilen
    Kategorija Kategorija: Magnezij
    · pogovor · · | reference

    Magnézij (latinsko magnesium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12. Magnezij je osmi najpogostejši element in sestavlja okoli 2 % Zemljine skorje, ter je tretji najbolj zastopan element od raztopljenih v morski vodi. Ta zemljoalkalijska kovina se večinoma uporablja kot sredstvo za izdelavo zlitin aluminij-magnezij.

    Vsebina

    Pomembne lastnosti

    Magnezij je dokaj trdna srebrno-bela, lahka kovina (za tretjino lažja od aluminija), ki na zraku rahlo potemni. V obliki prahu se ta kovina na zraku segreje in vžge ter gori z belim plamenom. V obliki kepe ga je težko vžgati, čeprav se zlahka prižge, če ga nastružimo na tanke trakove nastanejo tanki trakovi z zelenorumenimi in bordordečimi črtami. Nima okusa ter vonja.

    Uporaba

    Magnezijeve spojine, še posebej magnezijev oksid, se v glavnem uporabljajo za negorečo oblogo v plavžih pri pridobivanju železa in jekla, neželeznih kovin, stekla in cementa. Magnezijev oksid in druge spojine se uporabljajo tudi v kmetijski, kemijski in gradbeni industriji. Glavna raba tega elementa je kot zlitinski dodatek aluminiju, te zlitine aluminija-magnezija pa se uporabljajo v glavnem za izdelavo pločevink za pijače. Magnezijeve zlitine se uporabljajo tudi kot sestavni deli za avtomobile in mehanizme. Ta kovina se uporablja tudi za odstranitev žvepla iz železa in jekla.

    Druge rabe:

    Varnostni ukrepi

    Magnezij in magnezijeve zlitine so eksplozivne, ampak so zelo vnetljive v čisti obliki, ko so staljene ali v obliki traku. Goreče ali staljene magnezijeve kovine burno reagirajo z vodo. Pri delu z magnezijevem prahom se uporabljajo zaščitna očala z zaščito pri varjenju, saj bela svetloba pri varjenju vsebuje ultravijolično svetlobo, ki lahko trajno poškoduje oči.[9]

    Magnezij v kombinaciji z vodo daje visoko gorljiv vodikov plin:[10]

    Mg(s) + 2 H2O (l) → Mg(OH)2(s) + H2(g)

    Kot razultat reakcije, vode ni mogoče uporabiti za gašenje požarov, saj bi magnezij v stiku z vodo le še okrepil gorenje. Za gašenje se uporablja suhi pesek, ampak je uporaben samo na ravnih površinah. Magnezij pravtako reagira z ogljikovim dioksidom (CO2) v obliki magnezijevega oksida in ogljika:

    2 Mg(s) + CO2 → 2 MgO(s) + C(s)

    Zato ogljikov dioksid v gasilnih aparatih ni primeren za gašenje požarov magnezija.[11]

    Gorenje magnezija se običajno ohladi s pomočjo suhega hladilnega sredstva (kategorija D), ali prekritje požara s suhim peskom da odstrani vir zraka.

    Sklici

    1. Rumble, p. 4.61
    2. Bernath, P. F.; Black, J. H.; Brault, J. W. (1985). "The spectrum of magnesium hydride" (PDF). Astrophysical Journal. 298: 375. Bibcode:1985ApJ...298..375B. doi:10.1086/163620. Neznan parameter |name-list-style= ni upoštevan (pomoč)
    3. Rumble, p. 12.135
    4. Rumble, p. 12.137
    5. Rumble, p. 12.28
    6. Rumble, p, 4.70
    7. Gschneider, K. A. (1964). Physical Properties and Interrelationships of Metallic and Semimetallic Elements. Solid State Physics. 16. str. 308. doi:10.1016/S0081-1947(08)60518-4. ISBN 9780126077162.
    8. 8,0 8,1 8,2 Rumble, p. 4.19
    9. "Science Safety: Chapter 8". Government of Manitoba. Pridobljeno dne 2007-08-21.
    10. "Chemistry : Periodic Table : magnesium : chemical reaction data". webelements.com. Pridobljeno dne 2006-06-26.
    11. "Demo Lab: Reaction Of Magnesium Metal With Carbon Dioxide". Pridobljeno dne 2006-06-26.

    Navedeni viri

    Zunanje povezave