Išči

    Magnezij

    Magnezij,  12Mg
    CSIRO ScienceImage 2893 Crystalised magnesium.jpg
    Magnesium Spectra.jpg
    Spekter magnezija
    Splošno
    Ime, znakmagnezij, Mg
    Izgovarjavamagnézij
    Videzsrebrnkasto bel
    Magnezij v periodnem sistemu
    Vodik (diatomic nonmetal)
    Helij (noble gas)
    Litij (alkali metal)
    Berilij (alkaline earth metal)
    Bor (metalloid)
    Ogljik (polyatomic nonmetal)
    Dušik (diatomic nonmetal)
    Kisik (diatomic nonmetal)
    Fluor (diatomic nonmetal)
    Neon (noble gas)
    Natrij (alkali metal)
    Magnezij (alkaline earth metal)
    Aluminij (post-transition metal)
    Silicij (metalloid)
    Fosfor (polyatomic nonmetal)
    Žveplo (polyatomic nonmetal)
    Klor (diatomic nonmetal)
    Argon (noble gas)
    Kalij (alkali metal)
    Kalcij (alkaline earth metal)
    Skandij (transition metal)
    Titan (transition metal)
    Vanadij (transition metal)
    Krom (transition metal)
    Mangan (transition metal)
    Železo (transition metal)
    Kobalt (transition metal)
    Nikelj (transition metal)
    Baker (transition metal)
    Cink (transition metal)
    Galij (post-transition metal)
    Germanij (metalloid)
    Arzen (metalloid)
    Selen (polyatomic nonmetal)
    Brom (diatomic nonmetal)
    Kripton (noble gas)
    Rubidij (alkali metal)
    Stroncij (alkaline earth metal)
    Itrij (transition metal)
    Cirkonij (transition metal)
    Niobij (transition metal)
    Molibden (transition metal)
    Tehnicij (transition metal)
    Rutenij (transition metal)
    Rodij (transition metal)
    Paladij (transition metal)
    Srebro (transition metal)
    Kadmij (transition metal)
    Indij (post-transition metal)
    Kositer (post-transition metal)
    Antimon (metalloid)
    Telur (metalloid)
    Jod (diatomic nonmetal)
    Ksenon (noble gas)
    Cezij (alkali metal)
    Barij (alkaline earth metal)
    Lantan (lanthanide)
    Cerij (lanthanide)
    Prazeodim (lanthanide)
    Neodim (lanthanide)
    Prometij (lanthanide)
    Samarij (lanthanide)
    Evropij (lanthanide)
    Gadolinij (lanthanide)
    Terbij (lanthanide)
    Disprozij (lanthanide)
    Holmij (lanthanide)
    Erbij (lanthanide)
    Tulij (lanthanide)
    Iterbij (lanthanide)
    Lutecij (lanthanide)
    Hafnij (transition metal)
    Tantal (transition metal)
    Volfram (transition metal)
    Renij (transition metal)
    Osmij (transition metal)
    Iridij (transition metal)
    Platina (transition metal)
    Zlato (transition metal)
    Živo srebro (transition metal)
    Talij (post-transition metal)
    Svinec (post-transition metal)
    Bizmut (post-transition metal)
    Polonij (post-transition metal)
    Astat (metalloid)
    Radon (noble gas)
    Francij (alkali metal)
    Radij (alkaline earth metal)
    Aktinij (actinide)
    Torij (actinide)
    Protaktinij (actinide)
    Uran (actinide)
    Neptunij (actinide)
    Plutonij (actinide)
    Americij (actinide)
    Kirij (actinide)
    Berkelij (actinide)
    Kalifornij (actinide)
    Ajnštajnij (actinide)
    Fermij (actinide)
    Mendelevij (actinide)
    Nobelij (actinide)
    Lavrencij (actinide)
    Raderfordij (transition metal)
    Dubnij (transition metal)
    Seaborgij (transition metal)
    Borij (transition metal)
    Hasij (transition metal)
    Majtenrij (unknown chemical properties)
    Darmštatij (unknown chemical properties)
    Rengenij (unknown chemical properties)
    Kopernicij (transition metal)
    Ununtrij (unknown chemical properties)
    Flerovij (post-transition metal)
    Ununpentij (unknown chemical properties)
    Livermorij (unknown chemical properties)
    Ununseptij (unknown chemical properties)
    Ununoctij (unknown chemical properties)
    Be

    Mg

    Ca
    natrijmagnezijaluminij
    Vrstno število12
    Standardna atomska teža (Ar)24,305[1] (24,304–24,307)[2]
    Kategorija elementa  zemljoalkalijska kovina
    Skupina, blokskupina 2 (zemljoalkalijske kovine), s-blok
    Periodaperioda 3
    Razporeditev elektronov[Ne] 3s2
    po lupini2, 8, 2
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovitrdnina
    Tališče650 °C ​(923 K, ​1202 °F)
    Vrelišče1091 °C ​(1363 K, ​1994 °F)
    Gostota blizu s.t.1,738 g/cm3
    v tekočem stanju, pri TT1,584 g/cm3
    Talilna toplota8,48 kJ/mol
    Izparilna toplota128 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta24,869 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 428 500 588 698 859 1.088
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja+2, +1[3] ​(močno bazični oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1.31
    Ionizacija1.: 737,7 kJ/mol
    2.: 1450,7 kJ/mol
    3.: 7732,7 kJ/mol
    (več)
    Atomski polmerempirično: 160 pm
    Kovalentni polmer141±7 pm
    Van der Waalsov polmer173 pm
    Razno
    Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
    Hexagonal close packed kristalna struktura za magnezij
    Hitrost zvoka ozka palica4940 m/s (pri s.t.) (annealed)
    Temperaturni koeficient dolžinskega raztezka24,8 µm/(m·K) (pri 25 °C)
    Toplotna prevodnost156 W/(m·K)
    Električna upornost43,9 nΩ·m (pri 20 °C)
    Magnetna ureditevparamagnetik
    Youngov modul45 GPa
    Strižni modul17 GPa
    Stisljivostni modul45 GPa
    Poissonovo razmerje0,290
    Mohsova trdota1–2,5
    Trdota po Brinellu44–260 MPa
    Številka CAS7439-95-4
    Zgodovina
    Poimenovanjepo pokrajini Magnesia, Grčija
    OdkritjeJoseph Black (1755)
    Prva izolacijaHumphry Davy (1808)
    Najstabilnejši izotopi
    Glavni članek: Izotopi magnezija
    izo NA Razpol. doba DM DE (MeV) DP
    24Mg 78,99% 24Mg je stabilen z 12 nevtroni
    25Mg 10,00% 25Mg je stabilen z 13 nevtroni
    26Mg 11,01% 26Mg je stabilen z 14 nevtroni

    Magnézij (latinsko magnesium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12. Magnezij je osmi najpogostejši element in sestavlja okoli 2 % Zemljine skorje, ter je tretji najbolj zastopan element od raztopljenih v morski vodi. Ta zemljoalkalijska kovina se večinoma uporablja kot sredstvo za izdelavo zlitin aluminij-magnezij.

    Vsebina

    Pomembne lastnosti

    Magnezij je dokaj trdna srebrno-bela, lahka kovina (za tretjino lažja od aluminija), ki na zraku rahlo potemni. V obliki prahu se ta kovina na zraku segreje in vžge ter gori z belim plamenom. V obliki kepe ga je težko vžgati, čeprav se zlahka prižge, če ga nastružimo na tanke trakove nastanejo tanki trakovi z zelenorumenimi in bordordečimi črtami.

    Uporaba

    Magnezijeve spojine, še posebej magnezijev oksid, se v glavnem uporabljajo za negorečo oblogo v plavžih pri pridobivanju železa in jekla, neželeznih kovin, stekla in cementa. Magnezijev oksid in druge spojine se uporabljajo tudi v kmetijski, kemijski in gradbeni industriji. Glavna raba tega elementa je kot zlitinski dodatek aluminiju, te zlitine aluminija-magnezija pa se uporabljajo v glavnem za izdelavo pločevink za pijače. Magnezijeve zlitine se uporabljajo tudi kot sestavni deli za avtomobile in mehanizme. Ta kovina se uporablja tudi za odstranitev žvepla iz železa in jekla.

    Druge rabe:

    Varnostni ukrepi

    Magnezij in magnezijeve zlitine so eksplozivne, ampak so zelo vnetljive v čisti obliki, ko so staljene ali v obliki traku. Goreče ali staljene magnezijeve kovine burno reagirajo z vodo. Pri delu z magnezijevem prahom se uporabljajo zaščitna očala z zaščito pri varjenju, saj bela svetloba pri varjenju vsebuje ultravijolično svetlobo, ki lahko trajno poškoduje oči.[4]

    Magnezij v kombinaciji z vodo daje visoko gorljiv vodikov plin:[5]

    Mg(s) + 2 H2O (l) → Mg(OH)2(s) + H2(g)

    Kot razultat reakcije, vode ni mogoče uporabiti za gašenje požarov, saj bi magnezij v stiku z vodo le še okrepil gorenje. Za gašenje se uporablja suhi pesek, ampak je uporaben samo na ravnih površinah. Magnezij pravtako reagira z ogljikovim dioksidom (CO2) v obliki magnezijevega oksida in ogljika:

    2 Mg(s) + CO2 → 2 MgO(s) + C(s)

    Zato ogljikov dioksid v gasilnih aparatih ni primeren za gašenje požarov magnezija.[6]

    Gorenje magnezija se običajno ohladi s pomočjo suhega hladilnega sredstva (kategorija D), ali prekritje požara s suhim peskom da odstrani vir zraka.

    1. Conventional Atomic Weights 2013. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights
    2. Standard Atomic Weights 2013. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights
    3. Bernath, P. F., Black, J. H., & Brault, J. W. (1985). "The spectrum of magnesium hydride" (PDF). Astrophysical Journal. 298: 375. Bibcode:1985ApJ...298..375B. doi:10.1086/163620.CS1 vzdrževanje: Uporaba authors parametra (link)
    4. "Science Safety: Chapter 8". Government of Manitoba. Pridobljeno dne 2007-08-21.
    5. "Chemistry : Periodic Table : magnesium : chemical reaction data". webelements.com. Pridobljeno dne 2006-06-26.
    6. "Demo Lab: Reaction Of Magnesium Metal With Carbon Dioxide". Pridobljeno dne 2006-06-26.

    Zunanje povezave