Išči

    Mendelevij

    Mendelevij, 101Md
    Mendelevij
    IzgovarjavaIPA: [mendelévij]
    Masno število[258]
    Mendelevij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    Tm

    Md

    (Upp)
    fermijmendelevijnobelij
    Vrstno število (Z)101
    Skupinaskupina n/a
    Periodaperioda 7
    Blok  blok f
    Razporeditev elektronov[Rn] 5f13 7s2
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 31, 8, 2
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina (predvideno)
    Tališče827 °C (predvideno)
    Gostota (blizu s.t.)10,3(7) g/cm3 (predvideno)[1]
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja+2, +3
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,3
    Ionizacijske energije
    • 1.: 636 kJ/mol
    • [2]
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviumetno
    Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
    Face-centered cubic kristalna struktura za mendelevij

    (predvideno)[1]
    Številka CAS7440-11-1
    Zgodovina
    Poimenovanjepo Dmitri Mendeleev
    OdkritjeLawrence Berkeley National Laboratory (1955)
    Najpomembnejši izotopi medelevija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    256Md sint. 1,17 h ε 256Fm
    257Md sint. 5,52 h ε 257Fm
    α 253Es
    SF
    258Md sint. 51,5 d α 254Es
    ε 258Fm
    β 258No
    259Md sint. 1,60 h SF
    α 255Es
    260Md sint. 31,8 d SF
    α 256Es
    ε 260Fm
    β 260No
    Kategorija Kategorija: Mendelevij
    · pogovor · · | reference

    Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101. Ta kovinski radioaktivni transuranski element iz skupine aktionidov sintetizirajo z obstreljevanjem ajnštajnija z delci alfa. Ime je dobil po Dimitriju Ivanoviču Mendelejevem.

    Vsebina

    Zgodovina

    Mendelevij so zgodaj leta 1955 kot prvi sintetizirali Albert Ghiorso (vodja skupine), Glenn Theodore Seaborg, Bernard Harvey, in Greg Choppin. Skupina je izdelala Md-256 (razpolovni čas 76 minut), ko so obstreljevali ajnštajnij-253 z delci alfa (jedrom helija) v 60-palčnem ciklotronu ustanove Berkeley Radiation Laboratory (vsak atom Md-256 so sintetizirali posamično). Element 101 je bil deveti transuranski element, ki so ga sintetizirali.

    Glej tudi

    Sklici

    1. 1,0 1,1 Fournier, Jean-Marc (1976). "Bonding and the electronic structure of the actinide metals". Journal of Physics and Chemistry of Solids. 37 (2): 235–244. Bibcode:1976JPCS...37..235F. doi:10.1016/0022-3697(76)90167-0.
    2. https://pubs.acs.org/doi/10.1021/jacs.8b09068

    Zunanje povezave