Mendelevij
| |||||||||||||||||||||||||
Znane lastnosti | |||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ime, znak, število | mendelevij, Md, 101 | ||||||||||||||||||||||||
Kemijska vrsta | aktionidi | ||||||||||||||||||||||||
perioda, blok | 7 , f | ||||||||||||||||||||||||
Izgled | neznan; verjetno kovinski, srebrnkasto bel ali siv | ||||||||||||||||||||||||
Atomska teža | [258] a. e. m. | ||||||||||||||||||||||||
Elektronska konfiguracija | [Rn]5f13 7s2 | ||||||||||||||||||||||||
e- na energijski nivo | 2, 8, 18, 32, 31, 8, 2 | ||||||||||||||||||||||||
Agregatno stanje | verjetno trdno | ||||||||||||||||||||||||
Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||
|
Mendelévij (znan tudi kot unnilunij) je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101. Ta kovinski radioaktivni transuranski element iz skupine aktionidov sintetizirajo z obstreljevanjem ajnštajnija z delci alfa. Ime je dobil po Dimitriju Ivanoviču Mendelejevem.
Zgodovina
Mendelevij so zgodaj leta 1955 kot prvi sintetizirali Albert Ghiorso (vodja skupine), Glenn Theodore Seaborg, Bernard Harvey, in Greg Choppin. Skupina je izdelala Md-256 (razpolovni čas 76 minut), ko so obstreljevali ajnštajnij-253 z delci alfa (jedrom helija) v 60-palčnem ciklotronu ustanove Berkeley Radiation Laboratory (vsak atom Md-256 so sintetizirali posamično). Element 101 je bil deveti transuranski element, ki so ga sintetizirali.