Išči

    Moskva

    Moskva

    Москва (rusko)
    Zvezno mesto
    MSK Collage 2015.png
    Zastava Moskva
    Zastava
    Grb Moskva
    Grb
    Moskva se nahaja v Rusija
    Moskva
    Moskva
    Koordinati: 55°45′06″N 37°37′04″E / 55.75167°N 37.61778°E / 55.75167; 37.61778
    DržavaZastava Rusije Rusija
    Ustanovitevpred 1147[1]
    Površina
     • Skupno2.511 km2
    Nadm. višina
    118—255 m
    Prebivalstvo
     (2010)[2]
     • Skupno11.503.501
     • Gostota9.682 preb./km2
    DemonimMoskovčan, Moskovčanka
    Časovni pasUTC+4 (CET)
    Omrežna skupina+7 495, 496, 498, 499
    Spletna stranhttp://www.mos.ru

    Moskva [móskva] (rusko Москва) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji. Razprostira se na 880 km² ob reki Moskvi. Prebivalstvo naglo narašča, ocena za leto 2016 je 13,2 milijona prebivalcev [4] v ožjem mestu in 17 milijonov v urbani regiji.[5].

    Mesto leži v zveznem okrožju Osrednja Rusija (ki sicer geografsko leži na skrajnem zahodu države). Moskva je bila tudi glavno mesto Sovjetske zveze in Moskovitske države, predimperialne Rusije.

    Morda največja znamenitost Moskve je Kremelj, 27,5 hektarja velika obzidana utrdba, nekdaj sedež ruskih carjev, danes pa predsednika države. Kremelj je obdan z zidovi in stolpi: ob njem je Rdeči trg z Leninovim mavzolejem. Na južnem koncu Rdečega trga stoji druga znamenitost, cerkev Vasilija blaženega. Nasproti slednje, na severni strani trga stoji čudovita stavba Državnega zgodovinskega muzeja, na vzhodni pa zgradba veleblagovnice GUM.


    Vsebina

    Zgodovina

    Leta 1147 se Moskva prvič pojavi v zgodovinskih letopisih. Knez Jurij Dolgoruki iz Suzdala je povabil kneza Svjatoslava v mesto Moskva. "Pridi k meni, brat, v Moskvo," naj bi po poročanju stare Ipatjevske kronike napisal Jurij. Ob bratovem prihodu naj bi Jurij priredil veličasten sprejem.


    Z rastjo njene moči se je spreminjal tudi izgled Moskve. Kremeljska trdnjava v osrčju mesta je bila sprva lesena, nato pa je Dmitrij Donski (vladar med 1359-1389) prezidal njene zidove z apnencem in tako je mesto dobilo svoj vzdevek белокаменная, iz belega kamna.

    Apnenec se je Ivanu III. zdel krhek, zato je v letih 1485-1495 Kremelj ponovno prezidal s pomočjo italijanskih arhitektov, ki so uporabili rdečo opeko in mu s tem dali današnjo podobo.  Po desetletjih političnih bojev, vojn in spletk je Moskva postala dominantna politična sila v Rusiji. Ivan Grozni si je leta 1547 nadel nov naziv in se okronal za carja. Moskva je državi vladala z železno roko in se oklicala za Tretji Rim, zadnje upanje za ortodoksne kristjane.

    V težkih letih obdobja zmede v zgodnjem 17. stoletju je Moskvo okupirala poljska vojska, ki jo je v Rusijo povabila ena od strani v boju za prestol. Do leta 1612, ko je vojska pod vodstvom Kuzme Minina in Dmitrija Požarskega osvobodila mesto, so morali Moskovčani živeti pod tujo okupacijo. Kmalu po zmagi se je začelo novo obdobje: Mihail Romanov je 1613 postal novi car.


    Moskva je izgubila status prestolnice, ko je leta 1712 car Peter I. med občudovanjem novozgrajenega Sankt Peterburga mesto razglasil za novo glavno mesto. Novi carji pa so bili še vedno okronani v Moskvi.


    Vojska Napoleona Bonaparteja je leta 1812 napadla Rusijo  in po mesecih bojev je francoski cesar uspel zajeti Moskvo. Pri tem pa ni šlo za veličastno zmago, saj je bilo mesto popolnoma zapuščeno, kmalu po okupaciji pa je prišlo do velikega požara, ki so ga zanetili kar Moskovčani sami. Napoleon je moral zapustiti Moskvo, vojska pa se je kmalu začela umikati.


    Leta 1918 so boljševiki Moskvi vrnili status glavnega mesta, tokrat nove socialistične države. Moskva se je morala spremeniti in boljševiki niso varčevali pri modernizaciji mesta v skladu z novo državno ideologijo. Veliko cerkva je bilo porušenih, novi urbanističen načrt sovjetskih oblasti pa je zahteval tudi uničenje starodavnih ulic, razširitev glavnih prometnih žil, vključno z ulicama Tverska in Novi Arbat. Zagnali so nov prometni sistem, v mestu pa so se v 20. in 30. letih pojavili tudi avtobusi, trolejbusi in metro.

    Oktobra leta 1941 so Moskvo dosegli nacisti. Bitka je trajala od oktobra 1941 do januarja 1942 in je prinesla prvi poraz nacistov v Veliki domovinski vojni. Medtem ko so čete Wehrmachta že napredovale globoko na sovjetsko ozemlje, so izven Moskve naletele na železen odpor.

    Med praznovanjem oktobrske revolucije leta 1941 je bila nemška vojska le nekaj kilometrov stran, vendar se je parada vseeno odvijala. Vojaki so z Rdečega trga odšli naravnost na bojišče, kjer so ustavili naciste.


    Največji športni dogodek v moskovski zgodovini, poletne olimpijske igre 1980, so se odvijale v senci mednarodnega geopolitičnega trenja. Po sovjetski invaziji na Afganistan leta 1979 je okoli 50 držav bojkotiralo moskovsko olimpijado.

    Kljub temu so bile olimpijske igre uspešne in maskota Mišek je postal ena od najbolj prepoznavnih športnih maskot, mnogo ljudi pa je celo jokalo med njegovim poslavljanjem ob zaključku iger. Tudi veliko znanih športnih objektov je bilo zgrajenih prav za to priložnost.


    Politični nemiri v 90. letih niso prizanesli Moskvi. Leta 1991 je bilo mesto prizorišče državnega udara  proti sovjetskemu voditelju Mihailu Gorbačovu. Udar je propadel, ko se je vojska pridružila protestnikom. Dve leti kasneje, leta 1993, je mesto doživelo še več nasilja. Konflikt med predsednikom Borisom Jelcinom in parlamentom je vodil v smrtonosne spopade, v katerih je umrlo okoli 120 ljudi.

    Grb

    Moskva je podoben grb uporabljala od začetka osemnajstega stoletja, grb v tej obliki pa je bil prvotno sprejet 20. decembra 1781. Po oktobrski revoluciji je mesto 23. novembra 1993 znova prevzelo grb. V skladu z zakonom mesta Moskve z dne 11. junija 2003 "Na grbu mesta Moskva" piše: grb mesta je pravokotnik z zaobljenimi spodnjimi vogali, ki na koncu označuje heraldični ščitnik temno rdeče barve s podobo na desni strani proti gledalcu, vitezu - Sveti Jurij v srebru, katerega plašč (ogrinjalo) je modre barve, na srebrnem konju s srebrnim pasom in zlatim kopjem ubija črnega zmaja.

    Sveti Jurij se je pred tem skozi zgodovino pojavljal kot heraldični simbol Moskve, moskovske regije, pa tudi ruskih držav in provinc. Danes se ta simbol nahaja tudi na orlovih prsih, ki je uradni grb Ruske federacije.

    Urbanizem

    Urbana vizija razvoja Moskve se opaža že v zgodnjem 12. stoletju v njenem jedru. Osrednji del Moskve je rastel s povezovanjem predmestij v skladu s srednjeveškimi principi urbanega razvoja. Tipična je krožna gradnja, saj se vse gospodarske dejavnosti in hramba skriva za mestnimi zidovi. Ob širjenju mesta so se postavljali tudi novi zidovi, ulice pa so se prilagodile novemu krogu ožjega mesta. Kremelj, Zemljanoj gorod (Земляной город), stolp Kamer-Koležskij, Vrtni prstan in mali železniški prstan, vse te zgradbe so nekoč služile tudi mestni obrambi. V sedanji Moskvi od 1960-ih let prejšnjega stoletja novi prstan, ki zaznamuje meje mesta, označuje moskovska obvoznica (Moskovskaya Koltsevaya Avtomobilnaya Doroga - MKAD). Krožne oblike je tudi Moskovska podzemna železnica, pa seveda tudi druga in tretja notranja avtocestna obvoznica. Krožna oblika mesta tako kroji tudi vse nadaljnje načrtovanje prostora. Ker pa se mesto vedno širi, urbanizem sega tudi v prostore onkraj MKAD.

    Arhitektura

    Tradicionalna arhitektura Moskve. Zvonik Ivana Velikega v Kremlju, obkroženega s cerkvami

    Arhitektura Moskve je poznana po svetu predvsem po značilni gradnji pravoslavnih cerkva z ohranjenimi barvnimi kupolami. Najbolj je znana zgradba cerkve Vasilija blaženega, stolnica Kristusa Odrešenika (rusko Храм Христа Спасителя, Khram Khrista Spasitelya). Poznani so tudi nekateri nebotičniki in Moskovski Kremelj.

    Dolgo časa so bile med dominantnimi stavbami predvsem pravoslavne sakralne zgradbe. Mesto se je znatno spremenilo v času Sovjetske zveze. Josif Visarijonovič Stalin je želel modernizirati mesto in zgraditi široke ulice in razbremeniti promet skozi mesto, poleg tega pa centralizirati veliko dejavnosti v mestu. Tako je uničil veliko zgodovinsko pomembnih arhitekturnih stavb, ki po Stalinovi vladavini niso bile več uporabne. Z veliki stroški in v marsičem dvomljivih restavracijah so jih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja obnovili na državne stroške.[6]

    Sovjetska arhitektura je bila zaznamovana zgodaj z arhitektom Vladimir Šukov, ki je na primer napravil Šuhovljev nebotičnik, ki na zunaj spominja na radiosprejemnik in je bil zgrajen med 1919-1922. Trenutno je zgradba pod zaščito UNESCO, saj ji grozi rušenje.[7] Kot arhitekt je pomemben predstavnik konstruktivizma.

    V Stalinovem obdobju so gradili takoimenovane Stalinove nebotičnike imenovane Stalinovih sedem sester, zgradbe, ki so označene kot Stalinova gotika. Gre za niz sedmih nebotičnikov po isti predlogi s turnom na vrhu stavbe. Moskva je kasneje zgradila še višje zgradbe, a sedmerica izstopa in pomembno vpliva na izgled mesta.

    Množično grajenje blokov, obvezno zavarovanje stanovalcev in navdušene selitve v industrijska središča so povzročila nenehno rast Moskve, a tudi veliko enoličnih zgradb, slabo ohranjenih, že na videz poznanih po letu, tehniki, slogu gradnje. Večina zgradb je nastala po Stalinu.

    Stalinova doba arhitekture se vidi praviloma v centru Moskve. Gre za masivno arhitekturo s klasičnimi temami in motivi socialrealističnih idej ter klasičnih imitacij. Mesto pa ponuja poleg pravoslavnih cerkva tudi še vedno ohranjene zgradbe caristične Rusije in njenega meščanstva. Turistični ogledi so na voljo tudi za obiskovalce samostanov v okolici Moskve.

    Modernizacija mesta in novogradnje tudi ponujajo nove poglede na Moskvo in njen izgled z gradnjo novih nebotičnikov, rušenj starih zgradb in zgodovinsko zanimivih četrti[8][9]

    Znamenitosti

    Leta 1485 so pričeli z veliko rekonstrukcijo Kremlja. Projekt arhitekta Aristotela Fioravantija je vzdignil nov zid z 18 stolpi, Kremelj pa je postal tudi sedež ruskih carjev in tako prestiž kot tudi denar za temeljite investicije. Peter Veliki je premestil sedež vladarjev Rusije v Sankt Peterburg. Ko se je sovjetska vlada preselila v Kremelj leta 1918, so do leta 1955 zaprli prostore za javnost. Nekaj verskih objektov je bilo tako porušenih, na njih pa so postavili vojno šolo in kongresno dvorano.

    Spominki

    Na stojnicah v Izmailovskem Marketu (Измайловский Рынок) lahko kupite značilne ruske spominke. Npr.:

    Ostali zelo znani ruski spominki so tudi:

    Cerkev Vasilija Blaženega se nahaja na Rdečem trgu in jo je med 1550 - 1560 dal zgraditi Ivan IV. Grozni
    Samostan Novodevičji

    Demografija

    V času uradnega popisa leta 2010 je bila etnična sestava prebivalstva (za tisti del z opredeljeno etničnostjo - 10.835.092 ljudi):[2]

    Demografski razvoj Moskve med 1400 in 1856

    1400 1638 1710 1725 1738 1775 1785 1811 1813 1825 1840 1868 1856

    40 000 200 000 160 000 145 000 138 400 161 000 188 700 270 200 215 000 241 500 349 100 368 800 416 400
    Demografski razvoj Moskve med 1868 in 2002

    1871 1888 1897 1912 1920 1926 1939 1959 1979 1989 2002 2008 2012

    601 969 753 459 1 038 600 1 617 157 1 027 300 2 101 200 4 609 200 6 133 100 8 142 200 8 972 300 10 383 000 10 425 075 11 612 943

    Podnebje

    Moskva ima vlažno kontinentalno podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija Dfb) z dolgimi, hladnimi (za ruske standarde ima Moskva povprečne temperature) zimami, ki običajno trajajo od sredine novembra do konca marca, in toplimi poletji.

    Podnebni podatki - Moskovska povprečja 1981–2010, rekordi od 1879 do danes
    Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
    Rekordno visoka temperatura °C 8,6 8,3 19,7 28,9 33,2 34,9 38,2 37,3 32,3 24,0 16,2 9,6 38,2
    Povprečna visoka temperatura °C −4,0 −3,7 2,6 11,3 18,6 22,0 24,3 21,9 15,7 8,7 0,9 −3,0 9,6
    Povprečna dnevna temperatura °C −6,5 −6,7 −1,0 6,7 13,2 17,0 19,2 17,0 11,3 5,6 −1,2 −5,2 5,8
    Povprečna nizka temperatura °C −9,1 −9,8 −4,4 2,2 7,7 12,1 14,4 12,5 7,4 2,7 −3,3 −7,6 2,1
    Rekordno nizka temperatura °C −42,2 −38,2 −32,4 −21,0 −7,5 −2,3 1,3 −1,2 −8,5 −16,1 −32,8 −38,8 −42,2
    Padavin mm 52 41 35 37 49 80 85 82 68 71 55 52
    Snežnih padavin cm 22 34 37 16 0 0 0 0 0 4 8 15
    Povp. deževnih dni 0,8 0,7 3 9 13 14 15 15 15 12 6 2
    Avg. snowy days 18 15 9 1 0,1 0 0 0 0,1 2 10 17
    % vlažnosti 83 80 74 67 64 70 74 77 81 81 84 85
    Povp. sončnih ur na mesec 33 72 128 170 265 279 271 238 147 78 32 18
    % možne sončnosti 14 27 35 40 53 53 52 51 38 24 13 8 34
    Vir: [13] [14] [15][16] [17]

    Mednarodni odnosi

    Pobratena mesta

    Galerija

    Glej tudi

    Sklici

    1. Comins-Richmond, Walter. "The History of Moscow". Occidental College. Pridobljeno dne 3 July 2006. 
    2. 2,0 2,1 "Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1" [2010 All-Russian Population Census, vol. 1)]. Всероссийская перепись населения 2010 года (2010 All-Russia Population Census) (ruščina). Federal State Statistics Service. 2011. Pridobljeno dne June 29, 2012. 
    3. "О совместных предложениях Правительства Москвы и Правительства Московской области по изменению границ столицы Российской Федерации — города Москвы". Mos.ru. 25 October 2010. Pridobljeno dne 9 July 2014. 
    4. http://www.gks.ru/free_doc/new_site/population/demo/Popul2016.xls
    5. "Major Agglomerations of the World - Population Statistics and Maps". Citypopulation.de. Pridobljeno dne September 26, 2017. 
    6. Kazanov, Anatolij M. (1998). "Post-Communist Moscow: Re-Building the »Third Rome« in the Country of Missed Opportunities?". City & Society 10 (1): 269–314. doi:10.1525/city.1998.10.1.269. 
    7. Norman Foster fires up campaign to save Shukhov Tower: http://www.guardian.co.uk/world/2010/apr/15/radio-tower-campaign-russia-foster
    8. www.newstatesman.com/arts-and-culture/2007/11/moscow-russia-buildings |naslov=Appetite for destruction |izdavač=New Statesman |dan=2007-11-29 |preuzeto=2009-05-05}}
    9. www.zagraevsky.com/moscow_engl.htm |naslov=Dr. Sergey Zagraevsky. Photogallery оf the most serious violations of historical environment of Moscow in the last decade |izdavač=Zagraevsky.com |dan= |preuzeto=2010-12-22}}
    10. UNESCO UNESCO's profile on this site.
    11. http://whc.unesco.org/en/list/545 |naslov=Kremlin and Red Square, Moscow |preuzeto=2006-07-15 |izdavač=UNESCO |rad=World Heritage List}}
    12. "Перепись-2010: русских становится больше". Perepis-2010.ru. 19 December 2011. Pridobljeno dne 10 February 2012. 
    13. "Thermograph.ru averages". Pridobljeno dne 2011-01-12. 
    14. "Pogoda & Climate (Weather & Climate)" (ruščina). Pridobljeno dne 2011-01-12. 
    15. "Climate monitor 2005-2011" (ruščina). Pridobljeno dne 2011-01-12. 
    16. "Average monthly Sunshine hours" (ruščina). Meteoweb.ru. Pridobljeno dne 2011-01-12. 
    17. "Average Snowfall" (ruščina). climatebase.ru. Pridobljeno dne 2011-01-12. 
    18. "Kardeş Kentleri Listesi ve 5 Mayıs Avrupa Günü Kutlaması [via WaybackMachine.com]" (turščina). Ankara Büyükşehir Belediyesi – Tüm Hakları Saklıdır. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2009. Pridobljeno dne 2013-07-21. 
    19. "Градови партнери" [City of of Banja Luka – Partner cities]. Administrative Office of the City of Banja Luka (srbščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-09-17. Pridobljeno dne 2013-08-09. 
    20. "Berlin – City Partnerships". Der Regierende Bürgermeister Berlin. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-05-21. Pridobljeno dne 2013-09-17. 
    21. "Twin Towns". www.amazingdusseldorf.com. Pridobljeno dne 2009-10-29. 
    22. "Twin-cities of Azerbaijan". Azerbaijans.com. Pridobljeno dne 2013-08-09. 
    23. "Medmestno in mednarodno sodelovanje". Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City). Pridobljeno dne 2013-07-27. 
    24. "Sister Cities of Manila". 2008–2009 City Government of Manila. Pridobljeno dne 2009-07-02.  Zunanja povezava v |publisher= (pomoč)
    25. "Partnerská města HMP" [Prague – Twin Cities HMP]. Portál „Zahraniční vztahy“ [Portal "Foreign Affairs"] (češčina). 2013-07-18. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-06-25. Pridobljeno dne 2013-08-05. 
    26. Moscow and Reykjavik sister cities.  od dne februar 2012[slepa povezava] . Dostopano 2008-03-11
    27. "International Cooperation: Sister Cities". Seoul Metropolitan Government. www.seoul.go.kr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. december 2007. Pridobljeno dne 26. januarja 2008. 
    28. "Seoul -Sister Cities [via WayBackMachine]". Seoul Metropolitan Government (archived 2012-04-25). Pridobljeno dne 2013-08-23. 
    29. "Twinning Cities: International Relations" (PDF). Municipality of Tirana. www.tirana.gov.al. Pridobljeno dne 2009-06-23. 
    30. Twinning Cities: International Relations. Municipality of Tirana. www.tirana.gov.al. Retrieved on 2008-01-25.
    31. "Cooperation Internationale" (francoščina). © 2003–2009 City of Tunis Portal. Pridobljeno dne 2009-07-31. 
    32. "Miasta partnerskie Warszawy". um.warszawa.pl. Biuro Promocji Miasta. 2005-05-04. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-10-11. Pridobljeno dne 2008-08-29. 
    33. "Yerevan – Partner Cities". Yerevan Municipality Official Website. © 2005—2013 www.yerevan.am. Pridobljeno dne 2013-11-04. 
    34. "Lisboa – Geminações de Cidades e Vilas" [Lisbon – Twinning of Cities and Towns]. Associação Nacional de Municípios Portugueses [National Association of Portuguese Municipalities] (portugalščina). Pridobljeno dne 2013-08-23. 
    35. "Acordos de Geminação, de Cooperação e/ou Amizade da Cidade de Lisboa" [Lisbon – Twinning Agreements, Cooperation and Friendship]. Camara Municipal de Lisboa (portugalščina). Pridobljeno dne 2013-08-23. 

    Zunanje povezave