Išči

    Natrolit

    Natrolit
    Splošno
    KategorijaVIII. skupina: Silikati, podskupina paličasti silikati (tektosilikati)
    Kemijska formulaNa2Al2Si3O10·2H2O
    Strunzova klasifikacija9.GA.05 (10. izdaja)
    8/J.21-10 (8. izdaja)
    Klasifikacija DANA77.01.05.01
    Kristalna simetrijaFdd2
    Osnovna celicaa = 18,27 Å, b = 18,587 Å
    c = 6,56 Å, Z = 8
    Lastnosti
    Molekulska masa380,22 g/mol
    Barvabela, brezbarvna, včasih rožnata
    Kristalni habitigličast
    Kristalni sistemortorombski
    Dvojčičenjena {110}, {011}, {031}
    Razkolnostpopolna na {110}
    Lomnepravilen, neraven
    Žilavostkrhek
    Trdota5-6
    Sijajsteklast, svilnat, bisern
    Barva črtebela
    Prozornostprozoren do prosojen
    Specifična teža2,25
    Sklici[1][2][3]

    Natrolit je tektosilikatni mineral iz zeolitske skupine mineralov. Je hidriran natrijev alumosilikat s kemijsko formulo Na2Al2Si3O10•2H2O.[3] Njegova tipska lokacija je Hohentwiel, Hegau, Nemčija.[2]

    Mineral je imenoval nemški kemik Martin Heinrich Klaproth leta 1803.[2] Ime je sestavljeno iz grških besed νατρών (natron, slovensko soda) in λίθος (lithos, slovensko kamen). Med njegova neuradna imena spadata tudi igličasti kamen in igličasti zeolit. Osnova za obe imeni je njegov igličast videz. Kristali so pogosto zelo tanki in združeni v različno usmerjene šopke. Kristali pogosto na različne načine preraščajo natrolit, mezolit in gonardit.[1]

    Vsebina

    Lastnosti

    Večji kristali imajo običajno obliko kvadratne prizme, zaključene z nizko piramido. Prizma je skoraj pravokotna. Kristali so navidezno tetragonalni, čeprav so ortorombski. Razkolnost je popolna vzporedno s ploskvami prizme. Mineral ima lahko tudi obliko kompaktnih skupkov radialno usmerjenih iglic. Od drugih vlaknatih zeolitov razlikuje po optičnih lastnostih. Običajno je bel ali brezbarven, včasih tudi rdečkast ali rumenkast. Sijaj je steklast, sijaj finovlaknatih primerkov pa svilnat. Specifična teža minerala je 2,2, trdota 5,5. Je lahko taljiv že na plamenu sveče. Barva plamena je zaradi prisotnosti natrija živo rumena. V klorovodikovi kislini razpade in tvori želatinast SiO2.

    Glavna nahajališča

    Odlične primerke belih prizmatičnih kristalov se najde v kompaktnem bazaltu v Puy-de-Marman, Puy-de-Dôme, Francija. Velike kristale so našli tudi na polotoku Kola v Rusiji (velikost 30 x 13 cm).[1] Stene bazaltnih votlin v Giants Causeway, grofija Antrim, Severna Irska, so pogosti okrašene s tankimi iglicami natrolita. Obilo podobnih kristalov je tudi v bazaltnih kamninah (bazalt in fonolit) v Saleselu, Aussigu in na več mestih v severni Češki. Na Mont St. Hilaire, Quebec, Kanada so veliki kristali natrolita, pomešani z drugimi redkimi minerali. Lepi primerki se najdejo tudi v zalivu Fundy v Novi Škotski, New Jerseyu, Oregonu in Britanski Kolumbiji.

    Nekaj natrolitov ima posebna imena. Fargit je rdeč natrolit iz Glenfarga v Perthshireu, Škotska. Bergmanit ali spreustein je nečist različek, ki je nastal iz drugih mineralov, predvsem sodalita, v avgitskih sienitih v južni Norveški.

    Galerija

    Sklici

    1. 1,0 1,1 1,2 R. Tschernich: Zeolites of the World, Geoscience Press, 1992.
    2. 2,0 2,1 2,2 M. H. Klapoth, XV. Chemische Untersuchung des Natroliths, Ges Naturforsch Freunde Berlin Neue Schriften, Vol. 4, str. 243-248, 1803.
    3. 3,0 3,1 D. S. Coombs: Recommended Nomenclature for Zeolite Minerals: Report of the Subcommittee on Zeolites of the International Mineralogical Association, Commission on New Minerals and Mineral Names, The Canadian Mineralogist, Vol. 35, str. 1571-1606, 1997. [1]