Išči

    Nemščina

    Nemščina
    Deutsch, Deutsche Sprache
    IzgovorjavaPredloga:IPA-de
    Materni jezikNemčija, Lihtenštajn, Avstrija, Belgija, Italija, Švica, Luksemburg in med nemško diasporo po svetu
    Št. maternih govorcev
    Standardna nemščina: 90 milijonov  (2010)[1]
    vse variacije nemščine: 120 milijonov (1990–2005)[2]
    Govorci drugega jezika: 80 milijonov (2006)[3]
    indoevropski
    • germanski
      • zahodnogermanski
        • visokonemški
          • Nemščina
    Zgodnejše oblike
    stara visoka nemščina
    • srednja visoka nemščina
      • zgodnja nova visoka nemščina
        • Nemščina
    Pisavalatinica (nemška abeceda)
    nemška Braillova pisava
    Uradni status
    Uradni jezik
    Zastava Evrope Evropska unija
    (uradni in delovni jezik)

    Zastava Nemčije Nemčija
    Zastava Avstrije Avstrija
    Zastava Švice Švica
    Zastava Italije Italija (samo v Južni Tirolski)
    Zastava Lihtenštajna Lihtenštajn
    Zastava Luksemburga Luksemburg

    Zastava Belgije Belgija
    Priznani manjšinski
    jezik
    Zastava Češke Češka[4]
    Zastava Danske Denmark[5]
    Zastava Madžarske Hungary[6]

    Zastava Kazahstana Kazahstan[7]
    Zastava Italije Italija (samo Južna Tirolska)

    Zastava {{{alias2}}} Namibija (nacionalni jezik; uradni jezik 1984–90)[8][9]
    Zastava Poljske Poljska (nadomestni jezik)[10]
    Zastava Romunije Romunija[11]
    Zastava Rusije Russia[12]
    Zastava Slovaške Slovaška (uradni jezik občine Krahule/Blaufuß)[3][13]
    Zastava Brazilije Brazilija (souradni jezik občine Pomerode in drugih občin)[14]
    Zastava Južne Afrike Južna Afrika[15]
    Zastava Vatikana Vatikan (administrativni in ukazni jezik Švicarske garde)[16]
    Venezuela Venezuela (Colonia Tovar)[17]
    Regulatorni uradnega regulatorja
    (Nemško ortografijo regulira Rat für deutsche Rechtschreibung[18]).
    Jezikovne kode
    ISO 639-1de
    ISO 639-2ger (B)
    deu (T)
    ISO 639-3Različno:
    deu – nova visoka nemščina
    gmh – srednja visoka nemščina
    goh – stara visoka nemščina
    gct – Alemán Coloniero
    bar – Austro-Bavarian
    cim – Cimbrian
    geh – Hutterite German
    ksh – Kölsch
    nds – nizka nemščina
    sli – Lower Silesian
    ltz – luksemburščina
    vmf – Main-Franconian
    mhn – Mócheno
    pfl – Palatinate German
    pdc – Pennsylvania German
    pdt – Plautdietsch
    swg – švabska nemščina
    gsw – alemanska nemščina
    uln – Unserdeutsch
    sxu – Upper Saxon
    wae – Walser German
    wep – vestfalijski jezik
    Glottologhigh1287  (High Franconian)[19]
    uppe1397  (Upper German)[20]
    Linguasphere52-AC (celinski zahodnogermanski) > 52-ACB (nemščina & nizozemščina) >
    52-ACB-d (srednjenemški vklj. 52-ACB–dl & -dm Standardna/generalizirana visoka nemščina) + 52-ACB-e & -f (Upper German & alemanska nemščina) + 52-ACB-g (jidiš) + 52-ACB-h (émigré German variacije vklj.
    52-ACB-hc Hutterite German & 52-ACB-he Pennsylvania German etc.) + 52-ACB-i (Yenish); skupaj 285 variacij: 52-ACB-daa do 52-ACB-i
    {{{mapalt}}}
    Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

    Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov. Z okoli 140 milijonov govorcev spada med največje svetovne jezike. Govorijo jo predvsem v Nemčiji, Avstriji, Lihtenštajnu, večjem delu Švice, Luksemburgu, na Južnem Tirolskem v Italiji, v Opoljskem vojvodstvu (v Šleziji) na Poljskem, v vzhodnih provincah Belgije, delih Romunije ter v Alzaciji v Franciji. Nezanemarljive nemško govoreče manjšine ostajajo v nekdanjih kolonijah, kot je Namibija, ter v vzhodnoevropskih državah, kot so Češka, Slovaška, Romunija, Kazahstan, Madžarska, Ukrajina in Rusija. Tudi ločine, kot so Amiši in nekateri Menoniti govorijo narečje nemščine. Približno 120 milijonov ali četrtina prebivalcev Evropske unije govori nemščino kot materni jezik. Nemščina je kot tuji jezik tretja najbolj priljubljena na svetu in druga v Evropi (za angleščino), v ZDA ter na Japonskem.

    K nemškemu jeziku spadata dve glavni narečni skupini: visoka nemščina in nizka nemščina. Medtem ko je visoka nemščina doživela premik soglasnikov (hochdeutsche Lautverschiebung), je nizka nemščina - kot nizozemščina, angleščina in skandinavski jeziki - ohranila stare germanske soglasnike. Visokonemška narečja pa delimo v dve podskupini: zgornjo ter srednjo nemščino. Visokonemški knjižni jezik je imel svojo podlago v pisarniškem jeziku saške kneževine šestnajstega stoletja, ki ga je Martin Luther uporabljal v svojem prevodu Svetega pisma iz grščine oz. hebrejščine. Z Biblijo se je razširil prav ta knjižni jezik po celi Nemčiji in je v 17. stoletju tudi izpodrinil nizko nemščino kot uradni jezik v severni Nemčiji.

    Okoli leta 1000 so govorili nemška narečja med Vogezi (danes Francija) in reko Saale ter med rekama Eider in zgornjo Adižo. Z nemško vzhodno kolonizacijo med sledečimi stoletji se je nemščina postopoma razširjala do Pomorjanske, Šlezije in Vzhodne Prusije, do Flensburga ter do Karavank. Največje jezikovno območje je imela na začetku dvajsetega stoletja. Po 2. svetovni vojni je izgubila območja vzhodno od Odre, Lužiške Nise, Krušnih gora in Šumave zaradi izgona tamkajšnjega prebivalstva.

    V 90. letih 20. stoletja so postopoma uvedli nov pravopis, ki je zastarela pravila glede dvojnih soglasnikov, ponavljajočih se kombinacij črk ipd. naredil bolj logična. Dvojni soglasniki (mednje iz zgodovinskih razlogov štejemo tudi tz) se lahko pojavijo samo za kratkimi samoglasniki. Kombinacije črk (npr. st) se sedaj napišejo tolikokrat, kolikokrat se izgovorijo (npr. selbstständig), pri sestavljenih besedah se po novem lahko neka črka ponovi tudi več kot dvakrat zaporedoma (npr. Schifffahrt). Razčiščena je tudi zmeda glede ß, ki se lahko pojavi le za dolgimi samoglasniki, za kratkimi pa se po prvem pravilu lahko pojavi le ss.

    V švicarski nemščini črke ß ne uporabljajo, namesto nje zmeraj pišejo ss.

    Vsebina

    Slovnica

    Samostalnik - das Substantiv

    V nemščini so samostalniki pisani z veliko začetnico. Imajo člen, ki določa spol samostalnika. Samostalniki poznajo dve slovnični števili, in sicer ednino ter množino. Lahko jih sklanjamo. Določimo jim lahko:

    1. spol: moški (Maskulinum - der), ženski (Femininum - die) in srednji (Neutrum - das)
    2. število: ednina (Singular) in množina (Plural)
    3. sklon: imenovalnik (Nominativ), rodilnik (Genitiv), dajalnik (Dativ) in tožilnik (Akkusativ)

    Člen - der Artikel

    Člen stoji pred samostalnikom in izražajo spol, število ter sklon samostalnika. Ločimo določne in nedoločne člene. Na osnovi členov tvorimo tudi pridevnike, ker sklanjajo po podobnem vzorcu.

    Nedoločni člen - der unbestimmte Artikel

    Nedoločni člen zaznamuje novo, še prvikrat imenovano informacijo besedila. Nedoločni člen ne pozna množinske oblike. Zanikamo ga s "kein".

    Maskulinum Femininum Neutrum
    Nominativ ein eine ein
    Genitiv eines einer eines
    Dativ einem einer einem
    Akkusativ einen eine ein
    Določni člen - der bestimmte Artikel

    Določni člen označuje iz besedila že znano enoto, ki jo ponovno omenjamo oz. jo dodatno označimo s pomočjo prilastka.

    Maskulinum Femininum Neutrum
    Nominativ der die das
    Genitiv des der des
    Dativ dem der dem
    Akkusativ den die das

    Sklici

    1. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2010" The World's 100 Largest Languages in 2010
    2. Lewis, M. Paul, ur. (2009). Ethnologue: Languages of the World (16 izd.). Dallas, Texas: SIL International. 
    3. 3,0 3,1 National Geographic Collegiate Atlas of the World. Willard, Ohio: R.R Donnelley & Sons Company. april 2006. str. 257–299. ISBN 978-0-7922-3662-7. 
    4. EUROPA - Allgemeine & berufliche Bildung - Regional- und Minderheitensprachen der Europäischen Union - Euromosaik-Studie
    5. Support from the European Commission for measures to promote and safeguard regional or minority languages and cultures - The Euromosaic study: German in Denmark (angleščina). Letzter Zugriff am 13. November 2009
    6. EC.europa.eu
    7. "KAZAKHSTAN: Special report on ethnic Germans". Irinnews.org. Pridobljeno dne 2010-10-11. 
    8. "Deutsch in Namibia" (PDF) (nemščina). Supplement of the Allgemeine Zeitung. 2007-08-18. Pridobljeno dne 2008-06-23. 
    9. "CIA World Fact book Profile: Namibia" cia.gov. Retrieved 2008-11-30.
    10. "Map on page of Polish Ministry of Interior and Administration (MSWiA)". Pridobljeno dne 2010-03-15. 
    11. "SbZ - Deutsche Minderheit in Rumänien: "Zimmerpflanze oder Betreuungs-Objekt" - Informationen zu Siebenbürgen und Rumänien". Siebenbuerger.de. Pridobljeno dne 2010-03-15. 
    12. "Geschichte". Rusdeutsch.EU. Pridobljeno dne 2010-10-11. 
    13. EUROPA - Allgemeine & berufliche Bildung - Regional- und Minderheitensprachen der Europäischen Union - Euromosaik-Studie
    14. Leis Municipais http://www.leismunicipais.com.br/twitter/222/legislacao/lei-2251-2010-pomerode-sc.html
    15. "Constitutional Court of South Africa - The Constitution". Constitutionalcourt.org.za. Pridobljeno dne 2013-06-14. 
    16. Verein Deutsche Sprache e.V. (2006-06-15). "Wussten Sie, dass...". Vds-ev.de. Pridobljeno dne 2012-01-25. 
    17. Ethnologue report for Alemán Coloniero
    18. "Rat für deutsche Rechtschreibung - Über den Rat". Rechtschreibrat.ids-mannheim.de. Pridobljeno dne 2010-10-11. 
    19. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "High Franconian". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 
    20. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Upper German". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 

    Zunanje povezave

    Nemško jezikovno območje na začetku dvajsetega stoletja
    Nemško jezikovno območje po drugi svetovni vojni