Išči

    Nevarne snovi

    Hazard C.svg
    Korozivna (jedka) snov
    Hazard E.svg
    Eksplozivna snov
    Hazard O.svg
    Oksidativna snov
    Hazard F.svg
    Vnetljiva snov
    Hazard T.svg
    Strupena snov
    Hazard X.svg
    Dražilna snov
    Hazard N.svg
    Snov, nevarna za okolje

    Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. Nevarne lastnosti so sledeče: eksplozivnost, radioaktivnost, oksidativnost, vnetljivost, strupenost, jedkost, dražljivost, rakotvornost, mutagenost, nevarnost za okolje itd.

    Vsebina

    Razvrstitev nevarnih snovi

    Če je snov klasificirana kot nevarna snov, to pomeni, da bi prišlo v primeru razsutja ne le do neposredne škode na tovoru, temveč bi to utegnilo ogroziti tudi transportno sredstvo, osebe, ki se nahajajo v bližini, ter ožje in širše okolje.

    Nastajanje nevarnih snovi

    Različne nevarne snovi se uporabljajo v različnih proizvodnih procesih. Prav tako jih uporabljamo v gospodinjstvih. Pogosto so odpadki izvor nevarnih snovi in le ti lahko nastajajo na različnih področjih.

    Odpadki na površinah (smeti)

    Odpadki na površinah (smeti), so odpadki, ki jih podjetja zadolžena za čiščenje pridobijo s čiščenjem javnih površin, naselij, ...

    Ti odpadki pretežno nastajajo zaradi neodgovornega odnosa ljudi, ki puščajo ali mečejo odpadke kot so: papir, ostanki embalaže in hrane, cigaretni ogorki, žvečilni gumiji,... kar na tla. V to skupino spadajo tudi iztrebki domačih živali, ki jih neodgovorni lastniki puščajo na javnih površinah.

    Komunalni odpadki

    Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti: npr. olupki sadja in zelenjave, pločevinke, steklenice, kartonska embalaža in drugo. Po zakonu o varstvu okolja se komunlni odpadki zbirajo in prevažajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja.

    Industrijski odpadki

    Industrijski odpadki so odpadki, ki nastajajo pri proizvodnem procesu oz. pri industrijskih aktivnostih. Primeri odpadkov, ki nastajajo v industriji so npr. les, rudarski odpadki, kovinski ostružki, razne kemikalije, olja.

    Industrijske odpadke v grobem lahko razdelimo v dve skupini:

    V preteklosti je večina tovrstnih odpadkov iz industrije končala na komunalnih odlagališčih, danes temu ni več tako. Zaradi strožjih predpisov in stroškov odlaganja v industriji iščejo možnosti kako tovrstne odpadke predelati ali jih energetsko izrabiti.

    Kmetijski odpadki

    Ti odpadki nastajajo pri kmetijskih procesih. Kmetijski odpadki so:

    Medicinski odpadki

    Odpadki iz zdravstva so odpadki, ki nastajajo pri izvajanju zdravstvenih aktivnosti.

    Sestavljajo jih:

    Zdravstveni odpadki nastajajo prav tako v privatnih klinikah, veterinarskih postajah, zobozdravstvenih ambulantah, pri spološnih zdravnikih in v lekarnah.

    Proizvodnja nelegalnih drog

    Pri proizvodnji nelegalnih drog (heroin, kokain, metamfetamin) nastajajo nevarne kemikalije. Glede na to, da je prizvodnja nelegalna, je zato neustrezno tudi njihovo odstranjevanje.

    Radioaktivni odpadki

    Področje sevanja
    Kombi za prevoz nevarnih snovi

    Radioaktivne odpadke imenujemo tiste snovi, katerih specifična aktivnost (aktivnost, izražena v bekerelih na gram) je večja od zakonsko določene meje, vendar pa njihova nadaljnja uporaba ni več možna ali pa ni več smiselna. Radioaktivni odpadki so lahko v različnih agregatnih stanjih: plinastem, tekočem ali trdnem. Po aktivnosti jih delimo na nizko, srednje ali visoko radioaktivne, glede na razpadni čas radioaktivnih izotopov, ki jih vsebujejo, pa jih delimo na kratkožive in dolgožive.

    Nevarne snovi za okolje

    Nevarne snovi za vodno okolje

    Direktiva Sveta 76/464/EEC, ki govori o izpustih nevarnih snovi v vodno okolje, razvršča emisije v vodno okolje glede tudi na to kako naste radios snovi na vrsto nevarnih snovi na dve skupini.[1] V prvo skupino je uvrščenih 17 snovi, ki so v vodnem okolju posebej nevarne in so na t. i. seznamu I. Med te snovi se uvrščata dve težki kovini (živo srebro in kadmij ter njune spojine) in 15 kloriranih ogljikovodikov, in sicer 8 pesticidov (heksaklorocikloheksan, DDT, pentaklorofenol, aldrin, dieldrin, endrin, izodrin in heksaklorobenzen) in 7 kloriranih topil (ogljikov tetraklorid, heksaklorobutadien, triklorometan, 1,2-dikloroetan, trikloroetilen, tetrakloroetilen in triklorobenzen). Za te snovi so določeni enotni standardi na ravni EU, in sicer emisijski standardi ter standardi kakovosti za površinske vode, sedimente in žive organizme.

    V drugo skupino snovi (na t. i. seznam II) so uvrščene snovi, ki so same po sebi manj nevarne, vendar lahko imajo v vodnem okolju prav tako škodljiv vpliv, odvisno od značilnosti in lokacije vodotoka, v katerega se te snovi odvajajo. Zaradi tega zanje niso določeni enotni standardi na evropski ravni, temveč mora emisijske standarde in okoljske standarde kakovosti določiti posamezna država. V to skupino se uvrščajo pravzaprav vse nevarne snovi za katere posamezna država ugotovi, da se odvajajo v vodno okolje na njenem ozemlju iz točkovnih ali razpršenih virov in bi zato lahko povzročile onesnaženje. Med te snovi se uvrščajo predvsem številne kovine in nekovine ter njihove spojine (cink, baker, nikelj, krom, svinec, selen, arzen, antimon, molibden, kositer, titan, barij, berilij, bor, uran, vanadij, kobalt, talij, telur, srebro), številni biocidi, fosfor in njegove anorganske spojine, cianidi, fluoridi, amonijev dušik, nitritni dušik itd.

    Nevarne snovi v zraku

    Termoelektrarne, toplarne, peči za ogrevanje stanovanj in hiš, avtomobili in drugi onesnaževalci ozračja proizvajajo vsako leto milijone ton različnih plinov, ki se zgoščujejo v našem zraku, ki nas obdaja. Tako nastajajo življenju nevarni žvepleni in dušikovi plini. Žvepleni in dušikovi oksidi (plini), ki prihajajo od teh različnih proizvajalcev se v povezavi z vodo (v oblakih) spremenijo v strupeni žvepleni in dušikovi kislini. Tako nastanejo zakisane padavine, kisli dež in kisli sneg, do zakisanja pa prihaja tudi v megli.

    Ogljikov dioksid, skupaj z drugimi plini preprečuje odhajanje toplote v vesolje, zato se temperatura zemeljskega ozračja počasi, a vztrajno povečuje (učinek tople grede).

    Freoni glavni krivci za nevarno zmanjševanje molekul ozona v višjih plasteh ozračja. Tako nevarno ultravijolično žarčenje vse bolj neovirano prodira na Zemljo in v določenih območjih že ogroža življenje.

    Prevozi nevarnih snovi

    Prevažanje nevarnih snovi je zakonsko urejeno; to pomeni, da obstajajo posebni nacionalni in mednarodni predpisi, s katerimi se določajo pogoji in načini tovrstnega prevoza. Na varnost prevoza vplivajo: stopnja nevarnosti, ki jo predstavlja sama nevarna snov, konstrukcijske karakteristike prevoznega sredstva in stanje, v katerem se to sredstvo nahaja ter postopki pri nakladanju, razkladanju in prevozu blaga.

    Prevoz po cesti

    Cestni transport je organiziran v »Mednarodni zvezi za cestni transport« IRU.

    Prevoz po železnici

    Pomorski prevoz

    Prevoz po notranjih plovnih poteh

    V Evropi je najpomembnejša organizacija »Mednarodna zveza za notranjo plovbo« - UINF.

    Zračni prevoz

    Mednarodno združenje za zračni transport IATA je izdalo priročnik Pravila za nevarno blago.

    Mednarodne oznake

    Številka nevarnosti in UN številka (identifikacijske številke Združenih narodov) (na oranžni tabli) je sestavljena iz dveh ali treh številk ali je k temu dodana še črka.

    Označba za prevoz nevarnih snovi (zgoraj stopnja nevarnosti, spodaj vrsta nevarnosti)

    Pomen prvega števila je:

    Vrste nevarnosti, ki jih označuje druga številka:

    Tabela pomnoženih ali ponavljajočih se številk, ki označujejo povečano nevarnost:

    Kadar je druga številka 0 pomeni, da nevarna snov nima posebno močnih reakcijskih lastnosti.
    Kadar število sestavljajo trije znaki pomeni, da obstaja možnost verižne reakcije.
    Kadar je številkama dodan X pomeni, da bo snov burno reagirala z vodo.

    Nalepke nevarnosti:

    Eksplozivne snovi
    Gorljiv plin
    Negorljiv plin
    Strupen plin
    Vnetljiva tekočina
    Vnetljiva trdna snov
    Spontano vnetljiva snov
    Vnetljiva snov, če se zmoči
    Oksidirajoča snov
    Organski peroksid
    Strupena snov
    Kužna snov
    Radioaktivna snov
    Jedka snov
    Nevarna snov

    Glej tudi

    Reference

    1. "Direktive o emisijah nevarnih snovi v vodno okolje 76/464/EEC" (angleščina). European Commission Environment. 1976.

    Zunanje povezave