Išči

    Niobij

    Niobij, 41Nb
    Kepa sijočega sivega kristala s hexagonalnim izgledom
    Niobij
    IzgovarjavaIPA: [nióbij]
    Videzsiv kovinski, modrikast, če oksidiran
    Standardna atomska teža Ar, std(Nb)92,90637(1)[1]
    Niobij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    V

    Nb

    Ta
    cirkonijniobijmolibden
    Vrstno število (Z)41
    Skupinaskupina 5
    Periodaperioda 5
    Blok  blok d
    Razporeditev elektronov[Kr] 4d4 5s1
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 12, 1
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče2477 °C
    Vrelišče4744 °C
    Gostota (blizu s.t.)8,57 g/cm3
    Talilna toplota30 kJ/mol
    Izparilna toplota689,9 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta24,60 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 2.669 2.934 3.251 3.640 4.120 4.740
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja−3, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5 (rahlo kisel oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,6
    Ionizacijske energije
    • 1.: 652,1 kJ/mol
    • 2.: 1380 kJ/mol
    • 3.: 2416 kJ/mol
    Atomski polmerempirično: 146 pm
    Kovalentni polmer164±6 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte niobija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturatelesno centrirana kubična (tck)
    Cubic body-centered kristalna struktura za niobij
    Hitrost zvoka tanka palica3480 m/s (pri 20 °C)
    Temperaturni raztezek7,3 µm/(m·K)
    Toplotna prevodnost53,7 W/(m·K)
    Električna upornost152 nΩ·m (pri 0 °C)
    Magnetna ureditevparamagnetic
    Youngov modul105 GPa
    Strižni modul38 GPa
    Stisljivostni modul170 GPa
    Poissonovo razmerje0,40
    Mohsova trdota6,0
    Trdota po Vickersu870–1320 MPa
    Trdota po Brinellu735–2450 MPa
    Številka CAS7440-03-1
    Zgodovina
    Poimenovanjepo Niobe v grški mitologiji, hčeri Tantala
    OdkritjeCharles Hatchett (1801)
    Prva izolacijaChristian Wilhelm Blomstrand (1864)
    prepoznal kot samostojen elementHeinrich Rose (1844)
    Najpomembnejši izotopi niobija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    90Nb sint. 15 h β+ 90Zr
    91Nb sint. 680 let ε 91Zr
    91mNb sint. 61 d IT 91Nb
    92Nb sled 3,47×107 let ε 92Zr
    γ
    92m1Nb sint. 10 d ε 92Zr
    γ
    93Nb 100% stabilen
    93mNb sint. 16 let IT 93Nb
    94Nb sled 20,3×103 let β 94Mo
    γ
    95Nb sint. 35 d β 95Mo
    γ
    95mNb sint. 4 d IT 95Nb
    96Nb sint. 24 h β 96Mo
    Kategorija Kategorija: Niobij
    · pogovor · · | reference

    Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41. To redko, mehko, sivo, kovno prehodno kovino je moč najti v niobitu in se uporablja v zlitinah. Najpomembnejše so zlitine za izdelavo specialnih jekel in za povečanje trdnosti varjenih spojev. Niobij so najprej odkrili v kolumbitu (zdaj imenovanem niobit) in ga najprej poimenovali po tem mineralu.

    Nahajališča

    Ta element nikoli ne nastopa prost, pač pa se pojavlja v niobitu (Fe, Mn)(Nb, Ta)2O6, niobit-tantalit [(Fe, Mn)(Ta, Nb)2O6], pirokloru (NaCaNb2O6F), in evksenitu [(Y, Ca, Ce, U, Th)(Nb, Ta, Ti)2O6]. Minerali, ki vsebujejo niobij, pogosto vsebujejo tudi tantal. Odkrili so, da so velika nahajališča niobija povezana s karbonatiti (karbo-silikatnimi kameninami) in kot sestavina piroklora. Glavni proizvajalki koncentratov niobijevih mineralov sta Brazilija in Kanada, obsežna nahajališča rude so tudi v Nigeriji, DR Kongo in Rusiji.

    Sklici

    1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

    Zunanje povezave