Išči

    Niobij

    cirkonijniobijmolibden

    V

    Nb
    Ta
      

    Nb-TableImage.svg
    Splošno
    Ime, znak, število niobij, Nb, 41
    Kemijska vrsta prehodne kovine
    Skupina, perioda, blok 5, 5 , d
    Gostota, trdota 8570 kg/m3, 6
    Izgled sivkasto kovinski
    Nb,41.jpg
    Lastnosti atoma
    Atomska teža 92,90638 a. e. m.
    Polmer atoma (izračunan) 145 (198) pm
    Kovalentni polmer 137 pm
    van der Waalsov polmer ni podatka
    Elektronska konfiguracija [Kr]4d4 5s1
    e- na energijski nivo 2, 8, 18, 12, 1
    Oksidacijska stanja (oksid) 5, 3 (šibko kisel)
    Zgradba mreže Cubic body centered
    Fizikalne lastnosti
    Agregatno stanje trdno (__)
    Tališče 2750 K (4491 °F)
    Vrelišče 5017 K (8571 °F)
    Molarna prostornina 10,83 ×10−6 m3/mol
    Izparilna toplota 696,6 kJ/mol
    Talilna toplota 26,4 kJ/mol
    Parni tlak 0,0755 Pa pri 2741 K
    Hitrost zvoka 3480 m/s pri 293,15 K
    Razne lastnosti
    Elektronegativnost 1,6 (Paulingova lestvica)
    Specifična toplota 265 J/(kg · K)
    Električna prevodnost 6,93 106/(m&middotohm)
    Toplotna prevodnost 53,7 W/(m·K)
    1. ionizacijski potencial 652,1 kJ/mol
    2. ionizacijski potencial 1380 kJ/mol
    3. ionizacijski potencial 2416 kJ/mol
    4. ionizacijski potencial 3700 kJ/mol
    5. ionizacijski potencial 4877 kJ/mol
    6. ionizacijski potencial 9847 kJ/mol
    7. ionizacijski potencial 12100 kJ/mol
    Najstabilnejši izotopi
    izo NA t1/2 DM DE MeV DP
    91Nb {sint.} 680 let ε 1,253 91Zr
    92Nb {sint.} 3,47 E7 let β-
    ε
    0,356
    2,006
    92Mo
    92Zr
    93Nb 100 % Nb je stabilen z 52 nevtroni
    Meta {sint.} 16,13 let IT 0,031  
    94Nb {sint.} 20,300 let β- 2,045 94Mo
    Če ni označeno drugače, so
    uporabljene enote SI in standardni pogoji.

    Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41. To redko, mehko, sivo, kovno prehodno kovino je moč najti v niobitu in se uporablja v zlitinah. Najpomembnejše so zlitine za izdelavo specialnih jekel in za povečanje trdnosti varjenih spojev. Niobij so najprej odkrili v kolumbitu (zdaj imenovanem niobit) in ga najprej poimenovali po tem mineralu.

    Nahajališča

    Ta element nikoli ne nastopa prost, pač pa se pojavlja v niobitu (Fe, Mn)(Nb, Ta)2O6, niobit-tantalit [(Fe, Mn)(Ta, Nb)2O6], pirokloru (NaCaNb2O6F), in evksenitu [(Y, Ca, Ce, U, Th)(Nb, Ta, Ti)2O6]. Minerali, ki vsebujejo niobij, pogosto vsebujejo tudi tantal. Odkrili so, da so velika nahajališča niobija povezana s karbonatiti (ogljiko-silikatnimi skalami) in kot sestavina piroklora. Glavni proizvajalki koncentratov niobijevih mineralov sta Brazilija in Kanada, obsežna nahajališča rude so tudi v Nigeriji, DR Kongo in Rusiji.

    Zunanje povezave