Išči

    Nobelij

    Nobelij, 102No
    Nobelij
    IzgovarjavaIPA: [nɔˈbeːlij]
    Masno število[259]
    Nobelij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    Yb

    No

    (Uph)
    mendelevijnobelijlavrencij
    Vrstno število (Z)102
    Skupinaskupina n/a
    Periodaperioda 7
    Blok  blok f
    Razporeditev elektronov[Rn] 5f14 7s2
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 32, 8, 2
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPsolid (predvideno)[1]
    Tališče827 °C (predvideno)[1]
    Gostota (blizu s.t.)9,9(4) g/cm3 (predvideno)[2]
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja+2, +3
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,3 (predvideno)[3]
    Ionizacijske energije
    • 1.: 639[4] kJ/mol
    • 2.: 1254,3 kJ/mol
    • 3.: 2605,1 kJ/mol
    • (vse razen prvega ocenjeno)
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviumetno
    Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
    Face-centered cubic kristalna struktura za nobelij

    (predvideno)[2]
    Številka CAS10028-14-5
    Zgodovina
    Poimenovanjepo Alfred Nobel
    OdkritjeJoint Institute for Nuclear Research (1966)
    Najpomembnejši izotopi nobelija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    253No sint. 1,6 min 80% α 249Fm
    20% β+ 253Md
    254No sint. 51 s 90% α 250Fm
    10% β+ 254Md
    255No sint. 3,1 min 61% α 251Fm
    39% β+ 255Md
    257No sint. 25 s 99% α 253Fm
    1% β+ 257Md
    259No sint. 58 min 75% α 255Fm
    25% ε 259Md
    <10% SF
    Kategorija Kategorija: Nobelij
    · pogovor · · | reference

    Nobelij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol No in atomsko število 102. Je zelo radioaktiven element.

    Glej tudi

    Sklici

    1. 1,0 1,1 Lide, David R., ur. (2003). CRC Handbook of Chemistry and Physics (84th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0484-9.
    2. 2,0 2,1 Fournier, Jean-Marc (1976). "Bonding and the electronic structure of the actinide metals". Journal of Physics and Chemistry of Solids. 37 (2): 235–244. Bibcode:1976JPCS...37..235F. doi:10.1016/0022-3697(76)90167-0.
    3. Dean, John A., ur. (1999). Lange's Handbook of Chemistry (15 izd.). McGraw-Hill. Section 4; Table 4.5, Electronegativities of the Elements.
    4. https://pubs.acs.org/doi/10.1021/jacs.8b09068