Išči

    Nobelova nagrada za kemijo

    Nobelova nagrada za kemijo
    NobelPrizeMedal.jpg
    Podeljeno za pomembni dosežki v kemiji
    Podeljuje Kraljeva švedska akademija znanosti/Nobelov sklad
    Mesto Stockholm, Švedska
    Prvič podeljeno 1901
    Uradna spletna stran

    Nobelova nagrada za kemijo (švedsko Nobelpriset i kemi) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji. Je ena od petih nagrad, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel predvidel v svoji oporoki. Nagrajence izbira petčlanska komisija, ki jo volijo člani Kraljeve švedske akademije znanosti.

    Velja za najprestižnejšo nagrado za dosežke na področju kemije na svetu.

    Seznam dobitnikov

    1900.   1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909
    1910. 1910 1911 1912 1913 1914 1915 1916 1917 1918 1919
    1920. 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929
    1930. 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939
    1940. 1940 1941 1942 1943 1944 1945 1946 1947 1948 1949
    1950. 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959
    1960. 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969
    1970. 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979
    1980. 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989
    1990. 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
    2000. 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
    2010. 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019        

     

    1901

    Jacobus Henricus van 't Hoff

    za odkritje zakonov kemične dinamike in osmoznega tlaka v raztopinah

    1902

    Hermann Emil Fischer

    za delo o sladkornih in purinskih sintezah

    1903

    Svante August Arrhenius

    za elektrolitsko teorijo razpada (glej ion)

    1904

    sir William Ramsay

    za odkritje sledi inertnih plinov v zraku

    1905

    Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer

    za delo o organskih barvilih in hidroaromatskih zmesi

    1906

    Henri Moissan

    za raziskave in izolacijo elementa fluora, ter za električno obločno peč, ki se imenuje po njem

    1907

    Eduard Buchner

    za biokemične raziskave in odkritje brezcelične fermentacije

    1908

    Ernest Rutherford

    za raziskave razpada elementov in kemijo radioaktivnih snovi

    1909

    Wilhelm Ostwald

    za delo o katalizi in raziskave o kemijskih ravnovesjih in reakcijskih razmerjih

    1910

    Otto Wallach

    za delo na področju acikličnih spojin

    1911

    Marie Skłodowska-Curie

    za odkritje radija in polonija, ter za raziskave o radiju

    1912

    Victor Grignard, Paul Sabatier

    za odkritje Grignardovega reagenta in za postopek hidriranih organskih zmesi

    1913

    Alfred Werner

    za delo o povezovanju atomov in molekul.

    1914

    Theodore William Richards

    za določitev atomske mase, več elementom.

    1915

    Richard Martin Willstätter

    za raziskovanje rastlinskih barvil

    1918

    Fritz Haber

    za postopek sinteze amonijaka

    1920

    Walther Hermann Nernst

    za delo na področju termokemije

    1921

    Frederick Soddy

    za delo o kemiji radioaktivnih snovi in raziskav o izotopih

    1922

    Francis William Aston

    za odkritje izotopov v velikem številu ne-radioaktivnih elementov, in za pravilo celotnih števil

    1923

    Friderik Pregl

    za izum postopka mikroanalize organskih snovi

    1925

    Richard Adolf Zsigmondy

    za prikaz heterogene narave koloidnih raztopin in pri tem uporabljenih postopkov

    1926

    The (Theodor) Svedberg

    za delo na disperzijskih sistemih

    1927

    Heinrich Otto Wieland

    za raziskave žolčnih kislin in sorodnih snovi

    1928

    Adolf Otto Reinhold Windaus

    za raziskave o sterolih in njihovi povezavi z vitamini

    1929

    Arthur Harden
    Hans Karl August Simon von Euler-Chelpin

    za raziskavo o fermentaciji sladkorja in fermentacijskih encimih

    1930

    Hans Fischer

    za raziskave hema in klorofila

    1931

    Carl Bosch
    Friedrich Bergius

    za prispevek pri razvoju visokotlačnih kemičnih procesov

    1932

    Irving Langmuir

    za delo o površinski kemiji

    1934

    Harold Clayton Urey

    za odkritje težkega vodika

    1935

    Frédéric Joliot-Curie
    Irene Joliot-Curie

    za sintezo novih radioaktivnih elementov

    1936

    Peter Joseph William Debye

    za delo o zgradbi molekul prek raziskav dipolnih momentov in uklona rentgenskih žarkov ter elektronov v plinih

    1937

    Walter Norman Haworth
    Paul Karrer

    za njegovo delo na ogljikovih hidratih in vitaminu C ter za njegovo delo na karotenoidih, flavinih in vitaminih A in B2

    1938

    Richard Kuhn

    za delo na področju karotenoidov in vitaminov

    1939

    Adolf Friedrich Johann Butenandt
    Leopold Ružička

    za njegovo delo na spolnih hormonih in za njegovo delo na polimetilenih in višjih terpenih

    1943

    George de Hevesy

    za delo pri uporabi izotopov kot indikatorjev za preučevanje kemičnih postopkov

    1944

    Otto Hahn

    za odkritje fuzije težkih jeder

    1945

    Artturi Ilmari Virtanen

    za raziskovanje na področju kmetijske in živilske kemije

    1946

    James Batcheller Sumner
    John Howard Northrop
    Wendell Meredith Stanley

    za njegovo odkritje, da je encime moč kristalizirati in za njegovo pripravo encimov ter virusnih proteinov v čisti obliki

    1947

    sir Robert Robinson

    za raziskovanje rastlinskih produktov, še posebej alkaloidov.

    1948

    Arne Wilhelm Kaurin Tiselius

    za raziskovanje elektroforeze in adsorpcijske analize

    1949

    William Francis Giauque

    za prispevek na področju kemične termodinamike.

    1950

    Otto Paul Hermann Diels
    Kurt Alder

    za odkritje in razvoj sinteze dienov (Diels-Alderjeva reakcija)

    1951

    Edwin Mattison McMillan
    Glenn Theodore Seaborg

    za odkritja v kemiji čezuranskih elementov

    1952

    Archer John Porter Martin
    Richard Laurence Millington Synge

    za izum kromatografije delcev

    1953

    Hermann Staudinger

    za odkritja s področja makromolekularne kemije

    1954

    Linus Carl Pauling

    za raziskovanje narave kemijskih vezi

    1955

    Vincent du Vigneaud

    za delo o žveplovih spojinah, še posebej za prvo sintezo polipeptidnega hormona

    1956

    sir Cyril Norman Hinshelwood
    Nikolaj Nikolajevič Semjonov

    za raziskovanje mehanizmov kemijskih reakcij

    1957

    Lord Alexander R. Todd

    za delo na nukleotidih in njihovih koencimih

    1958

    Frederick Sanger

    za delo na področju zgradbe proteinov, še posebej inzulina

    1959

    Jaroslav Heyrovsky

    za odkritje in razvoj polarografskih postopkov analize

    1960

    Willard Frank Libby

    za postopek določanja starosti z ogljikom-14

    1961

    Melvin Calvin

    za delo o presnovi ogljikovega dioksida v rastlinah

    1962

    Max Ferdinand Perutz
    John Cowdery Kendrew

    za preučevanje zgradbe kroglastih proteinov

    1963

    Karl Ziegler
    Giulio Natta

    za njuna odkritja na področju visokih polimerov

    1964

    Dorothy Crowfoot Hodgkin

    za dognanja o zgradbi pomembnih biokemičnih snovi z uporabo postopkov z rentgenskimi žarki

    1965

    Robert Burns Woodward

    za dosežke na področju organske sinteze

    1966

    Robert Sanderson Mulliken

    za delo na področju kemijskih vezi in elektronske sestave molekul

    1967

    Manfred Eigen
    Ronald George Wreyford Norrish
    George Porter

    za raziskovanje izjemno hitrih kemijskih reakcij.

    1968

    Lars Onsager

    za odkritje obratnih povezav, ki nosijo njegovo ime

    1969

    Derek Harold Richard Barton
    Odd Hassel

    za doprinose k razvoju zamisli prilagoditve

    1970

    Luis F. Leloir

    za odkritje sladkornih nukleotidov in njihove vloge v biosintezi ogljikovih hidratov

    1971

    Gerhard Herzberg

    za prispevek k elektronskemu sestavu in geometriji molekul, še posebej prostih radikalov

    1972

    Christian B. Anfinsen
    Stanford Moore
    William H. Stein

    za njegovo delo na ribonukleazi in za njihov prispevek k razumevanju povezave med kemično zgradbo in katalitično aktivnostjo molekule ribonukleaze

    1973

    Ernst Otto Fischer
    Geoffrey Wilkinson

    za delo na kemiji organometaličnih zmesi

    1974

    Paul J. Flory

    za temeljno delo, tako teoretično kot eksperimentalno na področju fizikalne kemije makromolekul

    1975

    John Warcup Cornforth
    Vladimir Prelog

    za njegovo delo na stereokemiji encimsko kataliziranih reakcij in za njegovo delo pri raziskovanju organskih molekul in reakcij

    1976

    William Nunn Lipscomb mlajši

    za preučevanje zgradbe boranov

    1977

    Ilya Prigogine

    za prispevek k neravnotežni termodinamiki

    1978

    Peter Dennis Mitchell

    za oblikovanje kemiosmotske teorije

    1979

    Herbert C. Brown
    Georg Wittig

    za razvoj uporabe zmesi z vsebnostjo bora in fosforja v reagentih pri organski sintezi

    1980

    Paul Berg
    Walter Gilbert
    Frederick Sanger

    za njegovo preučevanje biokemije nukleinskih kislin 'in za njune prispevke pri določitvi osnovnih zaporedij v nukleinskih kislinah

    1981

    Keniči Fukui
    Roald Hoffmann

    za teorije glede poteka kemijskih reakcij

    1982

    Aaron Klug

    za razvoj kristalografske elektronske mikroskopije

    1983

    Henry Taube

    za delo na mehanizmih reakcij elektronskega prenosa

    1984

    Robert Bruce Merrifield

    za razvoj metodologije za kemijsko sintezo na trdni matrici

    1985

    Herbert A. Hauptman
    Jerome Karle

    za dosežke v razvoju metod za neposredno določitev kristalne zgradbe

    1986

    Dudley R. Herschbach
    Yuan T. Lee
    John C. Polanyi

    za prispevke pri dinamiki osnovnih kemičnih procesov

    1987

    Donald J. Cram
    Jean-Marie Lehn
    Charles J. Pedersen

    za razvoj in uporabo molekul, ki imajo zgradbi-specifično medsebojno vplivanje visoke selektivnosti

    1988

    Johann Deisenhofer
    Robert Huber
    Hartmut Michel

    za določitev tridimenzionalne zgradbe fotosintetskega reakcijskega centra

    1989

    Sidney Altman
    Thomas R. Cech

    za raziskovanje katalitičnih lastnosti RNA.

    1990

    Elias James Corey

    za razvoj teorije in metodologije sinteze organskih spojin

    1991

    Richard R. Ernst

    za prispevke k razvoju visokoločljivostne jedrsko-magnetno-resonančne (NMR) spektroskopije

    1992

    Rudolph A. Marcus

    za prispevek k teoriji o prenašanju elektronov v kemijskih sistemih

    1993

    Kary B. Mullis
    Michael Smith

    za prispevke k razvoju metod na področju kemije DNK

    1994

    George A. Olah

    za njegove prispevke h kemiji karbokacije

    1995

    Paul J. Crutzen
    Mario J. Molina
    F. Sherwood Rowland

    za delo iz atmosferske kemije.

    1996

    Robert Curl
    sir Harold Walter Kroto
    Richard Smalley

    za odkritje fulerenov

    1997

    Paul D. Boyer
    John E. Walker
    Jens C. Skou

    za pojasnitev mehanizma encimov, ki je odgovoren za sintezo adenozin trifosfata in za odkritje encima, ki prenaša ione, Na+K+-ATPase

    1998

    Walter Kohn
    John Anthony Pople

    za razvoj funkcionalno gostotne teorije in za razvoj računalniških metod v kvantni kemiji

    1999

    Ahmed H. Zewail

    za raziskave prehodnih stanj kemijskih reakcij s pomočjo femtosekundne spektroskopije

    2000

    Alan J Heeger
    Alan G MacDiarmid
    Hideki Širakava

    za odkritje in razvoj prevodnih polimerov

    2001

    William S. Knowles
    Ryoji Noyori
    K. Barry Sharpless

    za delo na kiralno kataliziranih reakcijah hidrogenacije in za delo na kiralno kataliziranih oksidacijskih reakcijah

    2002

    Kurt Wüthrich
    John B. Fenn
    Koiči Tanaka

    za razvoj postopka za identifikacijo in strukturno analizo bioloških makromolekul

    2003

    Peter Agre
    Roderick MacKinnon

    za odkritje ionskih kanalčkov v celičnih membranah

    2004

    Aaron Ciechanover
    Avram Hershko
    Irwin Rose

    za odkritje degradacije proteinov ob posredovanju ubikvitina

    2005

    Robert Grubbs
    Richard Schrock
    Yves Chauvin

    za razvoj metatezične metode v organski sintezi

    2006

    Roger Kornberg

    za njegovo delo na molekularnih osnovah genskega prepisovanja v evkariontskih celicah

    2007

    Gerhard Ertl

    za preučevanje kemičnih postopkov obdelovanja trdnih površin

    2008

    Osamu Shimomura
    Martin Chalfie
    Roger Tsien

    za odkritje in razvoj zeleno fluorescirajočega proteina (GFP)

    2009

    Venkatraman Ramakrišnan
    Thomas A. Steitz
    Ada E. Yonath

    za raziskave na področju zgradbe in funkcije ribosoma

    2010

    Richard F. Heck
    Eiiči Negiši
    Akira Suzuki

    za s paladijem katalizirane sklopitve v organski sintezi

    2011

    Dan Shechtman

    za odkritje kvazikristalov

    2012

    Robert Lefkowitz
    Brian Kobilka

    za raziskave na z G-proteinom sklopljenih receptorjih

    2013

    Martin Karplus
    Michael Levitt
    Arieh Warshel

    za razvoj večrazsežnih modelov kompleksnih kemičnih sistemov

    2014

    Eric Betzig
    Stefan Hell
    William Moerner

    za razvoj visokoločljivostne fluorescenčne mikroskopije

    2015

    Paul L. Modrich
    Aziz Sancar
    Tomas Lindahl

    za študijo mehanizmov popravljanja DNK

    2016

    Ben Feringa
    Jean-Pierre Sauvage
    Fraser Stoddart

    za dizajn in sintezo molekularnih strojev

    2017

    Jacques Dubochet
    Joachim Frank
    Richard Henderson

    za razvoj krioelektronske mikroskopije za visokoločljivostno določevanje zgradbe biomolekul v raztopini

    2018

    Frances Arnold
    George P. Smith
    Gregory P. Winter

    za usmerjeno evolucijo encimov in za fagno prikazovanje peptidov ter protiteles

    2019

    John B. Goodenough
    M. Stanley Whittingham
    Akira Jošino

    za razvoj litij-ionskih baterij

    Zunanje povezave