Noriško kraljestvo

Noriško kraljestvo
ok. 200 pr. n. št.–okrog 40 n. št.
Noriško kraljestvo in keltska plemena okrog leta 1
Glavno mesto		Noreja
Vlada		zveza plemen
Zgodovinsko obdobje		antika
-	ustanovitev	ok. 200 pr. n. št.
-	Rimljani kraljestvo spremenijo v tributno	ok. 15 pr. n. št.
-	sprememba v rimsko provinco Norik	okrog 40 n. št.
Danes del		Avstrija  Slovenija  Nemčija

Noriško kraljestvo (latinsko Regnvm Noricvm ali Noricvm Regnvm) so ob koncu 2. stoletja pr. n. št. ustvarili Kelti na ozemlju današnje Avstrije in delu Slovenije in Bavarske.

Noriško kraljestvo je bilo zveza več keltskih plemen s prostora Vzhodnih Alp. Poleg Norikov, ki so mu dali ime, so bili v zvezo vključeni tudi Tavriski, Latobiki, Ambidravi, Ambilini, Helveti, Ambisonti in še nekatera druga plemena. Ni jasno, ali so v zvezi Noriki dominirali nad drugimi plemeni, ali je šlo za zvezo enakopravnih. Središče Noriškega kraljestva je bilo na področju današnje Koroške, glavno mesto Noreja je bilo morda na Štalenski gori (nemško Magdalensberg) nad Gosposvetskim poljem, čeprav obstaja tudi nekaj drugih verjetnih lokalizacij. Kraljestvo je obsegalo tudi del Posavinja z mestom Celeia (današnje Celje), kjer je bila med drugim ena izmed kovnic noriškega denarja.

Noriško kraljestvo je bilo gospodarsko pomembno predvsem zaradi železarstva, pa tudi zaradi pridobivanja zlata. Noriško železo so zelo cenili Rimljani, s katerimi je kralj Cincibil že okrog leta 170 pr. n. št. sklenil državno zavezništvo.

Sredi 1. stoletja pr. n. št. se je kraljestvo pod vlado kralja Voccia razširilo na vzhod in sever in morda celo seglo čez Donavo, potem ko so tam živeče germanske Boje porazili Dačani. Okrog leta 15 pr. n. št. so ozemlje Norika Rimljani mirno priključili svoji državi, vendar je obdržalo status tributarnega kraljestva. Šele med vlado cesarja Klavdija so ga okrog leta 40 formalno preoblikovali v provinco Norik, čeprav zgodovinarji domnevajo, da se je to dejansko zgodilo že prej.