Išči

    Nova Slovenija

    Nova Slovenija
    VodjaMatej Tonin
    Ustanovljena2000
    SedežLjubljana
    Ideologijakrščanska demokracija,
    konservatizem,
    liberalni konservatizem
    Politična pozicijadesna sredina
    Evropska pripadnostEvropska ljudska stranka
    Mednarodna pripadnostChristian democracy
    Evropska parlamentarna skupinaEvropska ljudska stranka
    Barvamodra
    Državni zbor
    7 / 90
    Evropski parlament
    1 / 8
    Župani
    12 / 212
    Svetniki
    243 / 2.750
    Spletna stran
    http://www.nsi.si

    Nova Slovenija – Krščanski demokrati (kratica NSi) je desnosredinska krščansko demokratska politična stranka v Sloveniji. Stranka je nastala ob razcepu stranke SLS+SKD leta 2000. Je polnopravna članica Evropske ljudske stranke (EPP) in članica poslanske skupine EPP v Evropskem parlamentu. Doslej je sodelovala v treh slovenskih vladah: v 8. vladi Republike Slovenije, v 10. vladi Republike Slovenije in trenutno v 14. vladi Republike Slovenije.

    Trenutni predsednik je minister za obrambo Matej Tonin.

    Vsebina

    Politična usmeritev

    Nova Slovenija se opredeljuje kot krščansko demokratska stranka.[1] V programsko ospredje postavlja varovanje temeljnih osebnih ter političnih pravic in svoboščin ter zasebne lastnine.

    Pri svojem delovanju stranka velik poudarek namenja družinski politiki. Zagovarjajo več pravic za velike družine ter poudarjajo pomen družine kot osnovne družbene celice. Nasprotujejo pravici istospolnih parov do posvojitve otrok.[1]

    Stranka NSi zagovarja ekološko-socialno-tržno smer gospodarstva,[1] pri tem pa poudarja potrebo po popolni privatizaciji državnih podjetij in pozitiven odnos države do družinskih, malih in srednjih podjetij.[2] Zagovarjajo razbremenitev gospodarstva z znižanjem davkov tako za fizične osebe kot podjetja. Zavzemajo se tudi za racionalizacijo javnega sektorja, oziroma zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju.

    Vlogo države in javne uprave stranka NSi vidi predvsem v zagotavljanju storitev državljanom, njeno poseganje v posamezne družbene podsisteme pa mora biti omejeno na najmanjšo potrebno mero.[1]

    NSi je proevropska stranka in zagovarja tesnejše povezovanje na evropski ravni.[3]

    Zgodovina

    Nova Slovenija je bila ustanovljena 4. avgusta 2000 po odcepu od združene stranke SLS+SKD Slovenska ljudska stranka (današnje SLS).[4] Prvi predsednik stranke je bil Andrej Bajuk. Na državnozborskih volitvah leta 2000 je NSi dobila 8,66 odstotkov in z osmimi poslanci sestavljala opozicijo.

    Na prvih volitvah v Evropski parlament leta 2004 je NSi dosegla 23,06 odstotka glasov in tako zmagala. Evropska poslanca sta postala Lojze Peterle in Ljudmila Novak. Istega leta je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla 9,09 odstotka in sestavljala vlado. NSi je imela štiri ministrske resorje.

    Andrej Bajuk, dotedanji predsednik, je konec septembra 2008 zaradi slabih rezultatov na državnozborskih volitvah vodstvu stranke ponudil svoj odstop.[5] Stranka se namreč po neuradnih rezultatih štetja glasov ni uvrstila v državni zbor.

    Na predčasnem volilnem kongresu 15. novembra 2008 je Andreja Bajuka zamenjala Ljudmila Novak, ki je ponovni mandat za vodenje NSi dobila še 11. decembra 2010 na volilnem kongresu v Kranju in 9. decembra 2012 na volilnem kongresu v Vipavi.

    17. novembra 2019 se je k Novi Sloveniji pripojila stranka ReSET.[6]

    Na 14. kongresu Nove Slovenije, ki je 21. novembra 2020 zaradi epidemije koronavirusa potekal virtualno, je bil za predsednika kot edini kandidat izvoljen Matej Tonin.[7][8] Na kongresu so se predstavili tudi kandidati za organe stranke, ki so bili voljeni po pošti v naslednjih dneh. Rezultate so razglasili 26. novembra 2020.

    V Državnem zboru Republike Slovenije je prisotna:

    Dosedanji predsedniki NSi

    # Predsednik Mandat
    1.
    Andrej Bajuk.jpg
    Andrej Bajuk
    2000-2008
    2.
    LjudmilaNovak 03 (cropped).jpg
    Ljudmila Novak
    2008-31. januar 2018
    3.
    Matej Tonin Slovenija (cropped).jpg
    Matej Tonin
    21. april 2018-

    Državnozborske volitve

    Nova Slovenija
    Logo nsi small.png

    Članek je del serije:
    Politične stranke v Sloveniji


    Evropska ljudska stranka ELS skupina.png
    članica Evropske ljudske stranke


    Zastopanost v parlamentu

    Volitve v Državni zbor 2000

    Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka osvojila 8,66 % oz. 93.247 glasov, kar ji je prineslo 8 poslanskih mest.

    Volitve v Državni zbor 2004

    Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. oktobra 2004, je stranka osvojila 9,09% oz. 88.073 glasov, kar ji je prineslo 9 poslanskih mest.

    Volitve v Državni zbor 2008

    Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 3,40 % oz. 35.774 glasov[9], s čimer je izpadla iz parlamenta. Neuspah na volitvah je botroval odstopu predsednika stranke Andreja Bajuka, ki ga je nasledila Ljudmila Novak.

    Volitve v Državni zbor 2011

    Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, se je stranka vrnila v državni zbor in osvojila 4 poslanska mesta.[10] Po volitvah je sodelovala v vladi Janeza Janše. V skladu s koalicijsko pogodbo je dobila dva ministrska resorja.

    Volitve v državni zbor 2014

    Stranka je na volitvah z 5,59 % glasov prejela 5 poslanskih mandatov.[11]

    Volitve v državni zbor 2018

    Stranka je na volitvah, ki so potekale 3. junija 2018, dosegla 7,13 % glasov in tako prejela 7 poslanskih mandatov.[11]

    Poslanska skupina

    Glej: Poslanska skupina Nove Slovenije

    Lokalne volitve

    Lokalne volitve 2018

    Stranka je na lokalnih volitvah 2018 dobila 10 županov.

    Evropske volitve

    Evropske volitve 2009

    Na volitvah v Evropski parlament leta 2009 je stranka prejela 16,58 % glasov, za evropskega poslanca je bil izvoljen nosilec liste Lojze Peterle.[12]

    Evropske volitve 2014

    Na volitve se je Nova Slovenija podala na skupni listi s Slovensko ljudsko stranko. Naveza je prejela 16,60% glasov in si tako priborila 2 poslanska mandata[13]. Zasedla sta ju nosilec liste Lojze Peterle (NSi) in Franc Bogovič (SLS).

    Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu:

    1. Lojze Peterle
    2. Aleš Hojs
    3. Monika Kirbiš Rojs
    4. Anton Bebler
    5. Vida Čadonič Špelič
    6. Jakob Presečnik
    7. Ljudmila Novak
    8. Franc Bogovič

    Evropske volitve 2019

    Stranka se je odločila, da bo na volitvah nastopila s samostojno listo. Dalj časa se je ugibalo o tem, ali bo Lojze Peterle še vedno vodilni kandidat, a ga je na tem mestu zamenjala Ljudmila Novak.

    Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu[14]:

    1. Ljudmila Novak - poslanka DZ RS
    2. Jožef Horvat - poslanec DZ RS
    3. Lojze Peterle - evropski poslanec
    4. Iva Dimic - poslanka DZ RS
    5. Mojca Erjavec - uradnica sveta EU in podjetnica
    6. Katja Berk Bevc - asistentka za blagovne znamke
    7. Franci Demšar - raziskovalec in nekdanji minister za obrambo
    8. Žiga Turk - politik in prof. na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

    Nova Slovenija je osvojila 11,06 % oz. 52.244 glasov, torej en poslanski mandat, ki ga je zasedla nosilka liste Ljudmila Novak.

    Kandidat Žiga Turk je klub temu, da je član na listi NSi, ostal član Slovenske demokratske stranke ter iz nje brez medijske objave izstopil na volilni vikend.

    Evropski poslanci

    Mandatno obdobje
    2004 - 2009 2009 - 2014 2014 - 2019 2019 - 2024
    Lojze Peterle
    Ljudmila Novak

    NSi v Vladi Republike Slovenije

    8. vlada Republike Slovenije (2004-2008)

    8. vlada Republike Slovenije

    Nova Slovenija je vstopila v 8. vlado Republike Slovenije, katere predsednik je bil Janez Janša iz Slovenske demokratske stranke. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še Slovenska ljudska stranka in Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Vlada je prisegla 3. decembra 2004, mandat pa redno končala 21. novembra 2008. Stranki so pripadli štirje resorji.[15][16]

    Ministri

    10. vlada Republike Slovenije (2012-2013)

    10. vlada Republike Slovenije

    Nova Slovenija je vstopila v 10. vlado Republike Slovenijo, ki je bila po tem, ko predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković ni dobil zadostne podpore v parlamentu, sestavljena s strani predsednika Janeza Janše iz Slovenske demokratske stranke. Poleg SDS in NSi so koalicijo sestavljale še Slovenska ljudska stranka, Demokratična stranka upokojencev Slovenije ter Državljanska lista Gregorja Viranta. Vlada je prisegla 10. februarja 2012. Po ugotovljenih sumih korupcije s strani Komisije za preprečevanje korupcije, je bila predsedniku vlade Janezu Janša izglasovana nezaupnica, s čimer je vlada 20. marca 2013 razpadla. V vladi sta Novi Sloveniji pripadla dva resorja.

    Ministra

    14. vlada Republike Slovenije (2020- )

    Po odstopu predsednika 13. vlade Republike Slovenije Marjana Šarca, je Nova Slovenija vstopila v novo koalicijo, katere mandatar je bil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še Stranka modernega centra in Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Vlada je prisegla 13. marca 2020, ravno v začetku epidemije koronavirusa, ki je bila tudi glavna tema prvih mesecev delovanja vlade. Novi Sloveniji so kot tretji največji vladni stranki pripadla tri ministrska mesta. Z izstopom več poslancev iz Stranke modernega centra, je NSi postala druga največja vladna stranka. Ker je bil med izstoplimi poslanci SMC tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, je vlada kot njegovo zamenjavo predlagala Jožefa Horvata, saj je ta položaj pripadal drugi največji koalicijski stranki. Vladi v dveh poskusih Zorčiča ni uspelo zamenjati.[17][18]

    17. julija 2021 je vlada povečala ministrsko ekipo, dodan je bil minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo. Na to mesto je bil v državnem zboru imenovan Mark Boris Andrijanič, ki je pripadel kvoti Nove Slovenije.[19][20][21]

    Ministri

    Državni sekretarji

    Organi stranke

    Matej Tonin, predsednik stranke

    Organizacijske oblike stranke

    Viri in opombe

    1. 1,0 1,1 1,2 1,3 "Temeljni program". Nova Slovenija – krščanski demokrati. Pridobljeno dne 26. 5. 2019.
    2. [1]
    3. "NSi na evropske volitve s programom za močno Evropo". 24ur.com. 13. 4. 2019.
    4. "NSi med izzivi prihodnosti in očitki preteklosti". Delo. 4. 8. 2015.
    5. (21.9.2008) Andrej Bajuk ponudil odstop. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 23.9.2008.
    6. "Za NSi predlagani davek na nepremičnine ni sprejemljiv – Nova Slovenija – Krščanski demokrati". Pridobljeno dne 2020-12-14.
    7. "14. KONGRES NSi: TUDI NA DIGITALEN NAČIN SMO BLIZU LJUDEM – Nova Slovenija – Krščanski demokrati". Pridobljeno dne 2020-11-22.
    8. "Tonin: Nespretni poskusi rušenja vlade niso prav nič "kul"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-11-22.
    9. "Državnozborske volitve v Sloveniji 2008". Wikipedija, prosta enciklopedija. 2016-07-12.
    10. RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo
    11. 11,0 11,1 "Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci". Delo d.d. 21.7.2014. Pridobljeno dne 28.7.2014.
    12. [2]
    13. "Volitve v Evropski parlament 2014". www.volitve.gov.si. Pridobljeno dne 2019-05-28.
    14. volitve.gov.si https://volitve.gov.si/ep2019/#/liste. Pridobljeno dne 2019-05-24. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
    15. "8. Vlada Republike Slovenije (od 3. decembra 2004 do 21. novembra 2008) | GOV.SI". Portal GOV.SI. Pridobljeno dne 2020-05-21.
    16. "Ustanovitev in razvoj – Nova Slovenija – Krščanski demokrati". Pridobljeno dne 2020-05-21.
    17. "Koalicija naj bi zbrala 47 podpisov za Zorčičevo razrešitev; kandidat za naslednika Jožef Horvat". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-05-04.
    18. "Neuradno: koalicija ima dovolj glasov za zamenjavo Zorčiča". siol.net. Pridobljeno dne 2021-05-04.
    19. "Mark Boris Andrijanič imenovan za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-07-20.
    20. "Vsak dan prvi - 24ur.com". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2021-07-20.
    21. "Andrijanič z glasom razlike potrjen za novega ministra, zanj glasovala tudi Jurša in Simonovič". www.vecer.com. 2021-07-16. Pridobljeno dne 2021-07-20.

    Glej tudi

    Zunanje povezave