Išči

    Občina Jesenice

    Občina Jesenice
    Občina Jesenice grb.gif

    Grb Občine Jesenice

    Karte Jesenice si.png

    Zemljevid na Geopedii

    Površina: 75,8 km²
    Župan: Blaž Račič
    Spletna stran: Občina Jesenice
    Prebivalcev
     - moških
     - žensk
    20991 (2019)[1]
    10622
    10369
    Povprečna starost: 41,09 let
    Stanovanjske površine:
     - gospodinjstev:
     - družin:
    24,99 m²/osebo
    7.968
    6.197
    Delovno aktivnih:
     - brezposelnih:
    10.890
    1.861
    Povprečna plača (avgust 2003):
     - bruto:
     - neto:
     
    238.858 SIT
    152.216 SIT
    Študentov: 618
    Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002

    Občina Jesenice (nem: Aßling) je po številu prebivalstva ena izmed večjih občin v Republiki Sloveniji.

    Občina Jesenice se razprostira na skrajnem severozahodu Slovenije. Na severu jo omejuje avstrijska meja za Klekom, Golico in Sedlom Suha, na zahodu pa karavanški predor, ki je obenem tudi najkrajša cestna povezava Gornjesavskega in širšega slovenskega območja z Zahodno Evropo. Obsega večji del Doline ob Savi ter stranske gorske doline med Karavankami in visokimi grebeni Julijskih Alp.

    Na začetku ozke doline, kjer se Mežakla s podgorjem najbolj približa Karavankam, so zrasle Jesenice, delavsko, železarsko, hokejsko, obmejno mesto in občinsko središče.

    Pestra zgodovina Jesenic je pustila dolgotrajen pečat ne le pri prebivalcih, ki tu živijo in delajo, ampak tudi v kraju, kjer najdemo številne ohranjene kulturne spomenike, prenekatera pročelja jeseniških mestnih poslopij, mnoge razstavljene najdbe in ohranjene zapise.

    V novejšem času, ko se Jesenice iz pretežno industrijskega mesta počasi spreminjajo tudi v turistično razvitejše območje, pričenjajo okoliške vasi, planine, gore, reke in potoki, smučišča in gozdne poti privabljati vedno številčnejše obiskovalce.

    Vsebina

    Naselja v občini

    Pogled na Jesenice z vzhoda
    Mesto z vrha Stola (2236 m)
    Koroška Bela in Karavanke v ozadju
    Jesenice s c. kr. pošto leta 1907
    Mežakl(j)a iz avtoceste. Na levi je Blejska Dobrava, na desni (pod avtocesto) pa so Lipce.
    Poljane gorskih narcis (Narcissus poeticus radiiflorus) pod Golico
    Stara Sava

    Blejska Dobrava, Hrušica, Javorniški Rovt, Jesenice, Kočna, Koroška Bela, Lipce, Planina pod Golico, Plavški Rovt, Podkočna, Potoki, Prihodi, Slovenski Javornik

    Občinski simboli

    Glej tudi Grb Občine Jesenice

    Grb ima obliko ščita. Na temno modri podlagi je v srebrni barvi upodobljen stilsko oblikovan srednjeveški znak za železo. Na njem je moč prepoznati črki J (Jesenice) in H (hokej).

    Zastava občine Jesenice je srebrne barve. Razmerje med širino in višino zastave je ena proti dve. Na zastavi je grb občine Jesenice v širini ene tretjine širine zastave. Grb je od zgornjega roba zastave oddaljen za 0,8 × ⅓ (4/15) širine zastave. Od levega in desnega roba zastave je grb oddaljen ⅓ širine zastave.

    Zgodovina

    Nastanek Jesenic je povezan z razvojem fužinarstva ob reki Savi. Razvoj rudnikov, plavžev in fužin v jeseniški okolici se je začel s koncem 14. stoletja.

    Razvoj rudnikov, plavžev in fužin v jeseniški okolici se je začel konec 14. stoletja z ortenburškim rudarskim redom. Poleg fužine na Savi, Javorniku, Plavžu in Murovi so bile fužine tudi v Mojstrani, Radovni in Bohinju. Prvotne fužine so bile večinoma v lasti Italijanov.

    V drugi polovici 18. stoletja je nekdanje Bucellenijevo imetje kupil Valentin Ruard, ki je začel širiti in obnavljati rudna polja od Fenta do Kočne. Veliko rudnih polj v Karavankah je pripadalo tudi veletrgovcu Michelangelu Zoisu, lastniku fužin v Bohinju, Radovni in na Javorniku. Zois je bil prvi bogataš in najmočnejši fužinar na Kranjskem.

    Konec 18. stoletja, so Zoisi zašli v velike finančne težave, predvsem zaradi zastarelih obratov, visokih proizvodnih stroškov ter tuje konkurence. Večji del njihovega premoženja je bil že v tujih rokah. Zato do leta 1869 sporazumno s svojimi upniki ustanovili delniško družbo pod imenom Kranjska industrijska družba (KID). Tri leta kasneje je tudi Ruard zaradi podobnih težav kot Zoisi pristopil kot delničar h KID. Z dnem, ko je Ruard pristopil h KID, se je pričela nova era železarstva v jeseniški dolini. Dve obsežni fužini sta se združili v celoto - največjo industrijo v Vojvodini Kranjski. Jesenice so postajale razvito mesto. Iz fužin je na Savi zrasla moderna železarna, kraj pa je dobival industrijsko podobo in je omogočal razvoj drugim panogam (turizem, obrt, gostinstvo, šolstvo, kultura, šport, itd.).

    V začetku 20. stoletja so bile Jesenice v ospredju dogajanja na slovenskem političnem odru. Slovensko-nemška narodnostna napetost je imela na Jesenicah svojevrsten značaj spričo močnega nemškega kapitala v KID. Čeprav do 1897 v jeseniški dolini ni bilo nobene politične organizacije, so se strasti že v prvih letih tega stoletja močno razplamtele. Tega leta je bilo pri Marktu na Stari Savi ustanovljeno Katoliško prosvetno društvo. Prišlo je do klerikalno-liberalnih nasprotij, ki so se najbolj kazala v ločenem delovanju kulturnih, športnih in strokovnih društev.

    Danes je občina upravno središče za Zgornjesavsko dolino (upravna enota, uprava za obrambo, davčni urad, okrajno sodišče). Zgrajena je dobra prometna, telekumunikacijska, komunalna in druga infrastruktura. V občini delujejo številna športna (izpostaviti velja Hokejski klub Acroni Jesenice), kulturna, umetniška in druga društva. V občini se nahaja več nakupovalnih središč in industrijskih con, splošna bolnišnica (s porodnišnico), zdravstveni dom, gledališče, kino, knjižnica, več šol (glej razdelek Izobraževanje). Skozi občino vozi 7 mesnih linij (bivši Integral Jesenice, danes del Alpetoura). V zadnjem času se pospešeno obnavlja in spreminja namen zemljišč, kjer so nekoč stali industrijski obrati. Spomin na le-te ohranjajo preostali proizvodni obrati in Gornjesavski muzej.

    Občina si je že večkrat prizadevala pridobiti status mestne občine. Vlada Republike Slovenije je nazadnje 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpolnjevale obeh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest[2].

    Izobraževanje

    V občini je 1 visoka ter 2 srednji šoli:

    Poleg tega so v občini še tri osnovne šole:

    Področje izobraževanja zajema še druge oblike izobraževanja in vzgoje:

    Verska sestava prebivalstva

    Največja verska skupnost na Jesenicah so katoličani, vendar je zaradi močne imigracije iz držav bivše Jugoslavije zlasti iz Bosne in Hercegovine (potrebe po novi delovni sili v jeklarski industriji) tudi veliko muslimanov. Podobno kot v mnogih drugih vzhodno- in srednjeevropskih državah, se ta nezanemarljiv del prebivalstva po navadi izreče za ateiste.


    Na Jesenicah so naslednji verski objekti:

    Naravna dediščina

    Kulturna dediščina

    Šport in rekreacija

    Občina že zaradi svojih geografskih značilnosti ponuja mnogo možnosti za šport in rekreacijo.

    Pohodništvo je precej razširjeno v Karavankah, ki so zaradi svoje kopaste oblike, idealne za manj zahtevne gorske podvige. Vrhovi Karavank so izredno lepe razgledne točke s pogledom na Julijske Alpe in daleč v notranjost avstrijske Koroške. Ta oblika rekreacije je razširjena tudi po planoti Mežakli, ki je obenem primerna tudi za gobarje.

    Teren je primeren za kolesarje. Obstajajo štiri (neuradne?) kolesarske poti, v katere so vključena različna območja in kraji v občini Jesenice, namenjene pa so vsem skupinam kolesarjev.

    Smučanje in sankanje sta dva izmed zelo priljubljenih športnih aktivnosti različnih generacij. Turna smuka je možna po številnih vrhovih Karavank. V Savskih jamah obstaja naravna sankaška steza, na kateri se vsako leto v mesecu januarju izvede Interkontinentalni pokal v sankanju.

    V športnem parku Podmežakla je osrednji športni objekt dvorana z drsališčem namenjenem hokeju. Dvorana vsebuje tudi trim kabinet, fitnes in dvorano za namizni tenis. V športnem parku so tudi 4 stezno avtomatsko kegljišče, zunanja igrišča za košarko, nogomet in tenis.

    Poleg Podmežakle je v občini še več športnih objektov:

    Tradicionalne prireditve

    V občini Jesenice je kar nekaj tradicionalnih prireditev, od katerih sta si dve pridobili tudi mednarodni sloves (Jožefov sejem v marcu in Triglav Trophy v aprilu). Prireditve se odvijajo tekom celega leta, z raznolikimi programi in vsebinami.

    Preostale prireditve in občinski prazniki so:

    Znane osebe

    Viri

    Zunanje povezave