Išči

    Ogljik

    Ogljik,  6C
    Graphite-and-diamond-with-scale.jpg
    Grafit (levo) in diamant (desno), dva najbolj znana alotropa ogljika
    Carbon Spectra.jpg
    Spekter ogljika
    Splošno
    Ime, znakogljik, C
    Izgovarjavaogljík
    Alotropigrafit, diamant
    Videzgrafit: črn
    diamant: brezbarven
    Ogljik v periodnem sistemu
    Vodik (diatomic nonmetal)
    Helij (noble gas)
    Litij (alkali metal)
    Berilij (alkaline earth metal)
    Bor (metalloid)
    Ogljik (polyatomic nonmetal)
    Dušik (diatomic nonmetal)
    Kisik (diatomic nonmetal)
    Fluor (diatomic nonmetal)
    Neon (noble gas)
    Natrij (alkali metal)
    Magnezij (alkaline earth metal)
    Aluminij (post-transition metal)
    Silicij (metalloid)
    Fosfor (polyatomic nonmetal)
    Žveplo (polyatomic nonmetal)
    Klor (diatomic nonmetal)
    Argon (noble gas)
    Kalij (alkali metal)
    Kalcij (alkaline earth metal)
    Skandij (transition metal)
    Titan (transition metal)
    Vanadij (transition metal)
    Krom (transition metal)
    Mangan (transition metal)
    Železo (transition metal)
    Kobalt (transition metal)
    Nikelj (transition metal)
    Baker (transition metal)
    Cink (transition metal)
    Galij (post-transition metal)
    Germanij (metalloid)
    Arzen (metalloid)
    Selen (polyatomic nonmetal)
    Brom (diatomic nonmetal)
    Kripton (noble gas)
    Rubidij (alkali metal)
    Stroncij (alkaline earth metal)
    Itrij (transition metal)
    Cirkonij (transition metal)
    Niobij (transition metal)
    Molibden (transition metal)
    Tehnicij (transition metal)
    Rutenij (transition metal)
    Rodij (transition metal)
    Paladij (transition metal)
    Srebro (transition metal)
    Kadmij (transition metal)
    Indij (post-transition metal)
    Kositer (post-transition metal)
    Antimon (metalloid)
    Telur (metalloid)
    Jod (diatomic nonmetal)
    Ksenon (noble gas)
    Cezij (alkali metal)
    Barij (alkaline earth metal)
    Lantan (lanthanide)
    Cerij (lanthanide)
    Prazeodim (lanthanide)
    Neodim (lanthanide)
    Prometij (lanthanide)
    Samarij (lanthanide)
    Evropij (lanthanide)
    Gadolinij (lanthanide)
    Terbij (lanthanide)
    Disprozij (lanthanide)
    Holmij (lanthanide)
    Erbij (lanthanide)
    Tulij (lanthanide)
    Iterbij (lanthanide)
    Lutecij (lanthanide)
    Hafnij (transition metal)
    Tantal (transition metal)
    Volfram (transition metal)
    Renij (transition metal)
    Osmij (transition metal)
    Iridij (transition metal)
    Platina (transition metal)
    Zlato (transition metal)
    Živo srebro (transition metal)
    Talij (post-transition metal)
    Svinec (post-transition metal)
    Bizmut (post-transition metal)
    Polonij (post-transition metal)
    Astat (metalloid)
    Radon (noble gas)
    Francij (alkali metal)
    Radij (alkaline earth metal)
    Aktinij (actinide)
    Torij (actinide)
    Protaktinij (actinide)
    Uran (actinide)
    Neptunij (actinide)
    Plutonij (actinide)
    Americij (actinide)
    Kirij (actinide)
    Berkelij (actinide)
    Kalifornij (actinide)
    Ajnštajnij (actinide)
    Fermij (actinide)
    Mendelevij (actinide)
    Nobelij (actinide)
    Lavrencij (actinide)
    Raderfordij (transition metal)
    Dubnij (transition metal)
    Seaborgij (transition metal)
    Borij (transition metal)
    Hasij (transition metal)
    Majtenrij (unknown chemical properties)
    Darmštatij (unknown chemical properties)
    Rengenij (unknown chemical properties)
    Kopernicij (transition metal)
    Ununtrij (unknown chemical properties)
    Flerovij (post-transition metal)
    Ununpentij (unknown chemical properties)
    Livermorij (unknown chemical properties)
    Ununseptij (unknown chemical properties)
    Ununoctij (unknown chemical properties)


    C

    Si
    borogljikdušik
    Vrstno število6
    Standardna atomska teža (Ar)12,011[1] [12,0096 – 12,0116][2]
    Kategorija elementa  večatomna nekovina, lahko se smatra tudi kot polkovina
    Skupina, blokskupina 14 (ogljikova skupina), p-blok
    Periodaperioda 2
    Razporeditev elektronov[He] 2s2 2p2
    po lupini2, 4
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovitrdnina
    Sublimišče3642 °C ​(3915 K, ​6588 °F)
    Gostota blizu s.t.amorphous: 1,8–2,1 g/cm3[3]
    grafit: 2,267 g/cm3
    diamant: 3,515 g/cm3
    Trojna točka4600 K, ​10800 kPa[4][5]
    Talilna toplotagrafit: 117 kJ/mol
    Toplotna kapacitetagrafit: 8,517 J/(mol·K)
    diamant: 6,155 J/(mol·K)
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja+4, +3,[6] +2, +1,[7] 0, −1, −2, −3, −4[8] ​(rahlo kisel oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,55
    Ionizacija1.: 1086,5 kJ/mol
    2.: 2352,6 kJ/mol
    3.: 4620,5 kJ/mol
    (več)
    Kovalentni polmersp3: 77 pm
    sp2: 73 pm
    sp: 69 pm
    Van der Waalsov polmer170 pm
    Razno
    Kristalna strukturagrafit: ​preprosta heksagonalna
    Preprosta heksagonalna kristalna struktura za grafit: ogljik

    (črna)
    Kristalna strukturadiamantna kubična
    Diamantna kubična kristalna struktura za ogljik
    Hitrost zvoka ozka palicadiamant: 18350 m/s (pri 20 °C)
    Temperaturni koeficient dolžinskega raztezkadiamant: 0,8 µm/(m·K) (pri 25 °C)[9]
    Toplotna prevodnostgrafit: 119–165 W/(m·K)
    diamant: 900–2300 W/(m·K)
    Električna upornostgrafit: 7,837 µΩ·m[10]
    Magnetna ureditevdiamagnetik[11]
    Youngov moduldiamant: 1050 GPa[9]
    Strižni moduldiamant: 478 GPa[9]
    Stisljivostni moduldiamant: 442 GPa[9]
    Poissonovo razmerjediamant: 0,1[9]
    Mohsova trdotagrafit: 1–2
    diamant: 10
    Številka CAS7440-44-0
    Zgodovina
    OdkritjeEgipčani in Sumerci[12] (3750 BCE)
    Kot element ga je prepoznalAntoine Lavoisier[13] (1789)
    Najstabilnejši izotopi
    Glavni članek: Izotopi ogljika
    izo NA Razpol. doba DM DE (MeV) DP
    11C sint. 20 min β+ 0.96 11B
    12C 98,9% 12C je stabilen z 6 nevtroni
    13C 1,1% 13C je stabilen z 7 nevtroni
    14C sled 5730 y β 0,156 14N

    Ogljík (latinsko carbonium) je kemični element s simbolom C in vrstnim številom 6. Ogljik ni nastal v prapoku, saj morajo za njegov nastanek trojno trčiti trije delci alfa (jedra helija). Vesolje se je sprva širilo in ohlajalo prehitro, da bi bilo to mogoče. Nastaja pa v notrajnosti zvezd v vodoravni veji, kjer zvezde pretvarjajo helijevo jedro v ogljik v procesu treh delcev alfa.

    Ogljik je izreden element zaradi številnih razlogov. Njegove različne oblike vključujejo eno od najmehkejših (grafit) in eno od najtrših (diamant) človeku znanih snovi. Povrh ima veliko afiniteto za spajanje z drugimi manjšimi atomi, vključno z drugimi atomi ogljika, in njegova majhnost mu omogoča, da oblikuje večkratne vezi. Zaradi teh lastnosti je znanih skoraj deset milijonov različnih ogljikovih spojin. Ogljikove spojine tvorijo osnovo za vse življenje na Zemlji, ogljiko-dušikov cikel pa zagotavlja del energije, ki jo dajejo Sonce in druge zvezde.

    Vsebina

    Oblike

    Shema vezi v osmih alotropih ogljika: a) diamant; b) grafit; c) lonsdaleit; d–f) fulereni (C60, C540, C70); g) amorfni ogljik; h) ogljikova nanocevka

    Ta nekovinski, tetravalentni element ima več alotropnih oblik:

    Fuleriti (fulereni) so nanometrske molekule. V preprosti obliki 60 ogljikovih atomov oblikuje grafitno plast, ki je zvita v 3-razsežno strukturo, podobno nogometni žogi.

    Saje so sestavljene iz majhnih grafitnih območij. Ta območja so naključno razporejena, tako da je celotna struktura izotropna.

    Tako imenovani steklasti ogljik (angleško glassy carbon) je izotropen in močan kot steklo. Za razliko od običajnega grafita, grafitne plasti niso urejene kot strani v knjigi, pač pa so zmečkane kot zmečkan papir.

    Ogljikova vlakna so podobna steklastemu ogljiku. S posebno obdelavo (natezanje organskih vlaken in karbonizacija) je moč preurediti ravnine ogljika v smeri vlakna. Ogljikove plasti pravokotno na os vlakna niso nikakor orientirane. Rezultat so vlakna z večjo specifično čvrstostjo od jekla.

    Reaktivnost

    Ogljik se pojavlja v vsem organskem življenju in je osnova za organsko kemijo. Ta nekovina ima tudi zanimivo kemijsko lastnost, da se lahko veže s sabo in z mnogimi drugimi elementi, pri tem pa tvori skoraj 10 milijonov znanih spojin. Ko je vezan s kisikom, tvori ogljikov dioksid, ki je nujno potreben za rast rastlin. Ko je vezan z vodikom, oblikuje različne spojine, imenovane ogljikovodiki, ki jih rabi industrija v obliki fosilnih goriv. Ko je vezan s kisikom in vodikom skupaj, lahko tvori mnoge skupine spojin, vključno s maščobnimi kislinami, ki so nujne za življenje, in estre, ki dajejo okus mnogemu sadju. Ogljikov izotop ogljik-14 se uporablja za radioaktivno datiranje.

    Nahajališča

    Ogljik je za vodikom, helijem in kisikom četrti najbolj množičen element po masi v Vesolju. Pogost je v Soncu, drugih zvezdah, kometih in atmosferah večine planetov. V obliki ogljikovega dioksida ga je približno 810 gigaton v Zemljinem ozračju in 36.000 gigaton raztopljenega v vseh vodnih telesih. Nadaljnjih 1900 gigaton je vezanih v biosferi. Predstavlja tudi pomembno komponento karbonatnih kamnin (apnenec, dolomit, marmor idr.).

    Glej tudi

    Sklici

    1. Conventional Atomic Weights 2013. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights
    2. Standard Atomic Weights 2013. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights
    3. Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
    4. Haaland, D (1976). "Graphite-liquid-vapor triple point pressure and the density of liquid carbon". Carbon. 14 (6): 357. doi:10.1016/0008-6223(76)90010-5.
    5. Savvatimskiy, A (2005). "Measurements of the melting point of graphite and the properties of liquid carbon (a review for 1963–2003)". Carbon. 43 (6): 1115. doi:10.1016/j.carbon.2004.12.027.
    6. "Fourier Transform Spectroscopy of the System of CP" (PDF). Pridobljeno dne 2007-12-06.
    7. "Fourier Transform Spectroscopy of the Electronic Transition of the Jet-Cooled CCI Free Radical" (PDF). Pridobljeno dne 2007-12-06.
    8. "Carbon: Binary compounds". Pridobljeno dne 2007-12-06.
    9. 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 Properties of diamond, Ioffe Institute Database
    10. https://www.nde-ed.org/GeneralResources/MaterialProperties/ET/ET_matlprop_Misc_Matls.htm
    11. Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition, CRC press.
    12. "History of Carbon and Carbon Materials - Center for Applied Energy Research - University of Kentucky". Caer.uky.edu. Pridobljeno dne 2008-09-12.
    13. Senese, Fred (2000-09-09). "Who discovered carbon?". Frostburg State University. Pridobljeno dne 2007-11-24.

    Zunanje povezave