Išči

    Opal

    Opal
    Neobdelan opal iz Etiopije
    Splošno
    KategorijaMineraloid
    Kemijska formulaHidratiziran silicijev dioksid SiO2·nH2O
    Lastnosti
    BarvaBela, siva, rumena, rjava, zelena, modra, oranžna, rdeča, črna, brezbarvna
    Kristalni habitNepravilne rudne žile, masiven ali grudast
    Kristalni sistemAmorfen[1]
    RazkolnostBrez razkola[1]
    LomŠkoljkast do neraven[1]
    Trdota5,5–6,5[1]
    SijajPodsteklast do voščen[1]
    Barva črteBela
    ProzornostNeprozoren, prosojen, prozoren
    Specifična teža2,15 (+,08, -,90)[1]
    Sijaj površineSteklast do smolnat[1]
    Optične lastnostiEnolomen, pogosto dvolomen zaradi notranjih napetosti[1]
    Lomni količnik1,450 (+,020, -,080), mehiški opali 1,37[1]
    DvolomnostNe[1]
    PleohroizemBrez[1]
    Ultravijolična fluorescencačrna ali bela barva jedra: inerten do bel do zmerno svetlo moder, zelen ali rumen v kratkovalovni ali dolgovalovni svetlobi, lahko fosforescira; navadni opal: inerten do intenzivno zelen ali rumenkasto zelen v kratkovalovni ali dolgovalovni svetlobi, lahko fosforescira; ognjeni opal: inerten do zmerno zelenkasto rjav v kratkovalovni ali dolgovalovni svetlobi, lahko fosforescira[1]
    Absorpcijski spekterZeleni primerki: 660nm, pri 470nm prekinitev[1]
    Diagnostične značilnostiPri segrevanju potemni
    TopnostVroča slana voda, baze, metanol, fluorovodikova kislina
    Sklici[2][3]
    ognjeni opal

    Opal je poldragi kamen, amorfna oblika kremenice, ki vsebuje različne količine vode. Pri sorazmerno nizkih temperaturah se izloča iz vode, ki vsebuje kremenico in se pojavlja v razpokah v magmatskih kamninah ter v gomoljih v sedimentnih kamninah.

    Opal je sorazmerno mehak kamen, ki se hitro poškoduje, posebej pa mu škodi tudi voda, saj ob stiku z njo potemni in izgubi lesk. Za opale je značilno mavrično prelivanje barv, ki obsegajo modre, rdeče, zelene in oranžne odtenke. Poznamo tri podskupine opalov; bele, črne in ognjene. Za ognjeni opal je značilno, da ne preliva barv temveč je enotne rumene barve.

    Najpomembnejša nahajališča opalov danes so v Avstraliji, v državah Queensland in Novi Južni Wales ter v Mehiki, Hondurasu in v ZDA, v zvezni državi Nevada. V Evropi so najstarejša nahajališča opalov na Madžarskem.

    Sklici

    1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 Gemological Institute of America (1995). GIA Gem Reference Guide. Santa Monica, California : Gemological Institute of America. ISBN 0-87311-019-6.
    2. Webmineral: Opal
    3. Mindat.org: Opal

    Glej tudi

    Zunanje povezave