Išči

    Orbitala

    Elektronske orbitale

    Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale. Elektronska orbitala je matematično izračunano območje, znotraj katerega se s 95 % verjetnostjo nahaja elektron. Elektron se v 5% lahko nahaja tudi izven tega področja.

    V atomih, kjer je prisotnih več elektronov, se le ti razvrstijo v več orbital, glede na njihov energijski nivo. V vsaki orbitali sta lahko največ dva elektrona, ki se med seboj razlikujeta po smeri vrtenja okoli lastne osi (ločita se po spinu). Orbitale pa se razlikujejo tako po obliki (s-orbitale so okrogle, p-orbitale so iz dveh delov in d-orbitale iz štirih delov), kot po velikosti (1s je manjša od 2s, ta pa od 3s).

    Za vse orbitale z istim glavnim kvantnim številom pravimo, da pripadajo isti lupini (npr. 3s, 3p, 3d).

    Za zgradbo elektronske ovojnice so pri posameznih skupinah elementov značilne naslednje orbitale, kamor se razvrščajo elektroni:

    Elektronska konfiguracija je razporeditev elektronov po orbitalah. V orbitali sta po dva elektrona, ki se razlikujeta po spinu oziroma smeri vrtenja.

    Elektronska konfiguracija arzena je npr.: [Ar]3d10 4s2 4p3

    Kjer pomeni [Ar] elektronsko konfiguracijo argona, katero imajo vsi elementi periodnega sistema do kriptona, 3d10 4s2 4p3 pa je značilna Elektronska konfiguracija zadnjih orbital samo za arzen. e- p+n+ so orbitale razdeljene

    Mesto elektrona v elektronski ovojnici določimo tudi, tako da razporedimo elektrone po lupinah.

    Razporeditev elektronov po lupinah

    Razporeditev elektronov po lupinah je postopek s katerim računsko ugotovimo razporeditev elektronov (e-) elementov glavnih skupin v periodnem sistemu.

    Perioda v kateri leži element nam pove koliko lupin ima element, skupina pa število elektronov v zadnji lupini (izjema je helij). Preostale periode, razen predzadnjih dveh popolno napolnimo. Največje možno število elektronov, ki jih lahko razporedimo v posamezno lupino izračunamo s formulo 2n2, pri čemer je spremenljivka n vrstno število skupine. Predzadnji lupini pa zapolnimo s kombinacijami številk 2, 8, 18 in 32. Vsota vseh elektronov je enaka vrstnemu številu elementa.

    Primer:

    1. 87Fr - vrstno število
    2. 87Fr (_, _, _, _, _, _, _) - število lupin (vrstno število periode)
    3. 87Fr (_, _, _, _, _, _, 1) - število e- v zunanji lupini (vrstno število skupine)
    4. 87Fr (2, 8, 18, 32, _, _, 1) - polnjenje vseh lupin razen predzadnjih dveh (2n2)
    5. 87Fr (2, 8, 18, 32, 18, 8, 1) - polnjenje predzadnjih dveh lupin (kombinacija števk - notranja lupina ima večje število e-)
    Razporeditev po lažjem načinu
    perioda\skupina I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII.
    1. H
    (1)
    He
    (2)
    2. Li
    (2, 1)
    Be
    (2, 2)
    B
    (2, 3)
    C
    (2, 4)
    N
    (2, 5)
    O
    (2, 6)
    F
    (2, 7)
    Ne
    (2, 8)
    3. Na
    (2, 8, 1)
    Mg
    (2, 8, 2)
    Al
    (2, 8, 3)
    Si
    (2, 8, 4)
    P
    (2, 8, 5)
    S
    (2, 8, 6)
    Cl
    (2, 8, 7)
    Ar
    (2, 8, 8)
    4. K
    (2, 8, 8, 1)
    Ca
    (2, 8, 8, 2)
    Ga
    (2, 8, 18, 3)
    Ge
    (2, 8, 18, 4)
    As
    (2, 8, 18, 5)
    Se
    (2, 8, 18, 6)
    Br
    (2, 8, 18, 7)
    Kr
    (2, 8, 18, 8)
    5. Rb
    (2, 8, 18, 8, 1)
    Sr
    (2, 8, 18, 8, 2)
    In
    (2, 8, 18, 18, 3)
    Sn
    (2, 8, 18, 18, 4)
    Sb
    (2, 8, 18, 18, 5)
    Te
    (2, 8, 18, 18, 6)
    I
    (2, 8, 18, 18, 7)
    Xe
    (2, 8, 18, 18, 8)
    6. Cs
    (2, 8, 18, 18, 8, 1)
    Ba
    (2, 8, 18, 18, 8, 2)
    Tl
    (2, 8, 18, 32, 18, 3)
    Pb
    (2, 8, 18, 32, 18, 4)
    Bi
    (2, 8, 18, 32, 18, 5)
    Po
    (2, 8, 18, 32, 18, 6)
    At
    (2, 8, 18, 32, 18, 7)
    Rn
    (2, 8, 18, 32, 18, 8)
    7. Fr
    (2, 8, 18, 32, 18, 8, 1)
    Ra
    (2, 8, 18, 32, 18, 8, 2)

    Viri

    Glej tudi


    slike o nihanju elektronov