Išči

    Plod

    Različni tipi plodov

    Plód ali sád je v botaniki dozorelo jajčece v stanju semenske zrelosti cvetoče rastline. Sestoji se iz semen in osemenja ali oplodja.

    Plod lahko pomeni tudi sadje, vendar to ni nujno. Kadar oba pojma enačimo, je plod običajno sladek in mesnat. Taki so na primer sliva, jabolko in pomaranča. Plodovi, ki jih ne uvrščamo med sadje, a se uporabljajo v kulinariki, so na primer buče, oves, paradižnik in zeleni poper. Ti spadajo med zelenjavo oziroma poper med začimbe.

    Vsebina

    Zgradba ploda

    Zgradba ploda: 1.endokarp, 2.seme, 3.mezokarp, 4.eksokarp

    Plod se sestoji iz semen in osemenja ali oplodja, ki se imenuje perikarp (gr. peri = okoli, karpos = plod). Osemenje je pogosto sestavljeno iz treh slojev[1]:

    Od zunaj navznoter skoraj vse plodove ovija eksokarp (zunanji sloj) in endokarp (notranji sloj), ki obdaja seme. Veliko plodov ima med njima mezokarp - srednji, običajno sočen ovoj.[2].

    Ker v mnogih primerih osemenje nastane iz stene plodnice, sta eksokarp in endokarp pogosto enoslojna in ustrezata povrhnjici plodnih listov. Mezokarp, ki je povečini debel in sočen pa v mnogih primerih ustreza sredici plodnih listov.[1]

    Nastanek ploda

    Razvoj ploda breskve (Prunus persica)

    Oploditev sledi oprašitvi in plodni listi (karpeli), ki so nosilci ženskih semenskih zasnov, začno po oploditvi rasti. Spremenijo obliko, otrdijo ali omesenijo in se postopno spremenijo v zrel plod.

    Razdelitev plodov

    Obstaja več klasifikacij plodov. Danes večina morfologov plodove uvršča v tri skupine[3]:

    Enostavni in birni plodovi so monantokarpni, ker se razvijejo iz enega cveta, soplodja pa so poliantokarpna, ker se razvijejo iz socvetja.[1]

    Enostavni plodovi

    Za enostavne plodove je značilno, da nastajajo vedno iz enega pestiča, če pa je v cvetu več pestičev, nastane tudi več plodov. Delimo jih v sejalne plodove in zaprte plodove.

    Birni plodovi

    Za birne plodove je značilno, da nastanejo iz prostih plodnih listov, ki dozorijo v samostojne plodiče (mešičke, orehe), npr. malinjak in robida. Pri jagodnjaku so plodiči zrasli z omesenelo cvetno osjo.

    Soplodja

    Soplodja nastanejo iz socvetja in imajo videz enotnega ploda. Soplodja tvorijo smokva, murva, pravi kostanj, figovec, ananas, storžek hmelja. Med soplodja prištevamo tudi storže iglavcev: smreka, jelka, bor ter omesenele brinove storže.

    Razširjanje plodov in semen

    V glavnem ločimo dve vrsti razširjanja semen in plodov:

    Viri in opombe

    1. 1,0 1,1 1,2 Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.
    2. Vodnik po botaniki (2006). Tomaž Sinkovič, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 961-6275-04-6
    3. Tomaž Sinkovič (2000). Uvod v botaniko. Ljubljana : Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete. COBISS 109252608. ISBN 961-6275-04-6.
    4. "Žlezava nedotika". www.invazivke.si. Pridobljeno dne 2021-01-11.

    Zunanje povezave