Išči

    Požar

    Požar v podjetju SeaWay v Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe.

    Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru. Velikokrat naredi materialno škodo in ogroža človeška ter živalska življenja. Navkljub previdnostnim meram so požari zelo pogosti. Požar se pojavlja in razvija pod različnimi pogoji.

    Vsebina

    Učinki požara

    Požar je nevaren za življenje in zdravje ljudi. Za ljudi predstavljajo posebno nevarnost dim, vročina in strupeni plini, ki nastanejo pri zgorevanju. Periodični požari v naravnem okolju so drugače normalen pojav. Ogenj uniči staro vegetacijo in sprosti minerale ter druge snovi, ki so vezane v njej, ter s tem omogoči novim rastlinam, da naselijo prostor. Tako se ekosistem pomlajuje. Rastline so tekom evolucije razvile prilagoditve na hudo vročino, ki spremlja požar. Divjanje ognja preživijo bodisi čebulice ali drugi podzemni organi, bodisi poganjki, zavarovani z debelo plastjo lubja, bodisi semena. Semena nekaterih hitro rastočih zeljnatih rastlin mora aktivirati vročina, da lahko vzklijejo. S tem si zagotovijo ugodne pogoje za rast.

    Vrste požarov

    Gozdni požar

    Požare lahko delimo glede na to kje nastajajo:

    Glede na velikost požara jih delimo na:

    Glede na vrsto gorljivega materiala jih delimo na:

    Včasih je bil omenjen tudi razred E, ki je pomenil požare električnih naprav pod napetostjo.

    Preprečevanje požara

    Požar se v prvi vrsti preprečuje s preventivnimi ukrepi, katerih naloga je zmanjšanje verjetnosti za nastanek požara oz. zmanjševanje posledic, če do požara pride:

    Gašenje

    Usposabljanje hrvaških gasilcev v Fire & Rescue Academy Malaysia

    Osnova gorenja je t. i. trikotnik gorenja, ki združuje naslednje elemente:

    Gorenje pogasimo, če odstranimo enega od treh vzrokov za nastanek gorenja. Če odstranimo gorljivo snov, preprečimo nadaljnjo širitev gorenja po snovi. Če preprečimo dostop kisiku do gorljive snovi, porušimo razmerje med snovjo in kisikom, ki ga le ta potrebuje za gorenje. Če gasimo z ohlajevanjem, znižamo temperaturo pod vnetišče goreče snovi.

    Gasilna sredstva

    Slabe lastnosti vode so električna prevodnost, nezmožnost gašenja vnetljivih tekočin in plinov (ker so lažji od vode) ter burna reakcija vode z nekaterimi snovmi (npr. natrij, goreč magnezij in kalcijev karbid).
    S peno je možno gasiti tudi vnetljive tekočine, ker pena deluje dušilno in ima obenem manjšo gostoto od tekočin. Zaradi vsebnosti vode je tudi pena električno prevodna. Problem se pojavi tudi v primeru visokih temperatur ali agresivnih snovi (lahko razkrojijo peno!).
    Ker suhi led na sobni temperaturi preide v plin, uporaba ogljikovega dioksida ne pušča nobene umazanije, kar je težava pri večini ostalih sredstev.
    Ker so haloni podobno, kot ostali CFC-ji močno škodljivi za ozonski plašč, so prepovedani in se danes večinoma nadomeščajo z inertnimi plini, kot npr. dušik in argon.

    Viri

    Zunanje povezave