Išči

    Polonij

    bizmutpolonijastat
    Po-TableImage.png
    Splošno
    Ime, znak, število polonij, Po, 84
    Kemijska vrsta kovina
    Skupina
    Perioda
    VI (16)
    6
    Agregatno stanje trdno
    Molska masa 210.00 g/mol
    Fizikalne lastnosti
    Gostota 9,3 g/mol
    Temperatura tališča
    Temperatura vrelišča
    527 K
    1235,15 K
    Entalpija uparevanja 120 kJ/mol.
    Toplotna prevodnost 20 W/mK (pei 300K)
    Električna prevodnost 0.7*106 Ω/gcm
    Kemijske in strukturne lastnosti
    Oksidacijska stanja +2, +4, +6
    Elektronska konfiguracija (Xe) 4f14, 5d10, 6s2, 6p4
    Elektronegativnost 2.0
    Atomski radij 1.67 Å
    Kovalentni radij 1.53 Å
    Kristalna struktura Monoklinska
    Kislinsko-bazične lastnosti Amfoteren

    Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie. Poimenovan je po domovini Marie Curie, Poljski. Je kovina srebrno-bele barve.


    Vsebina

    O elementu

    Nahajališče

    Polonij se nahaja v uranovi smolni svetlici kot radioaktiven produkt uranove razpadne verige, v torijevih in uranovih mineralih kot produkt radioaktivnega razpada.

    Pridobivanje

    Prvotno je bil izoliran iz uranove rude uraninit oz. uranove svetice, a je zaradi kratkih razpolovnih časov težko najti rude z večjo vsebnostjo polonija. Leta 1934 je bilo ugotovljeno, da lahko z obsevanjem bizmuta z nevtroni sprožimo jedrske reakcije, ki rezultirajo v polonijevih izotopih, kar dosežemo z uporabo namenskih reaktorjev z visokim nevtronskim fluksom. Svetovno letno proizvodnjo se ocenjuje na približno 100 gramov.

    Uporaba

    Uporabljajo ga predvsem v fiziki kot izvor delcev alfa, v kombinaciji z berilijem pa tudi kot nevtronski vir. 210Po je čisti sevalec alfa, kar pomeni, da je doseg njegovega sevanja izredno majhen, vsled tega in njegovega kratkega razpolovnega časa pa se 210Po greje, kar s pridom uporabljajo kot izvor toplote na medplanetarnih sondah.

    Izotopska sestava

    Vsi izotopi polonija so nestabilni, zaradi česar radioaktivno razpadajo. Znanih je 42 izotopov z razpadnimi časi od mikrosekund do več sto let.

    Najpogostejši izotopi polonija
    izotop razpolovni čas (t1/2) razpad
    208Po 2.898 let α, β+
    209Po 125.2 let α, β+
    210Po 138.376 dni α

    Zunanje povezave

    http://www.chemsoc.org/viselements/pages/data/polonium_data.html