Išči

    Polonij

    Polonij, 84Po
    Polonium.jpg
    Polonij
    IzgovarjavaIPA: [polónij]
    Alotropi&alfa;, β
    Videzsrebrnkast
    Masno število[209]
    Polonij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    Te

    Po

    Lv
    bizmutpolonijastat
    Vrstno število (Z)84
    Skupinaskupina 16 (halkogeni)
    Periodaperioda 6
    Blok  blok p
    Razporeditev elektronov[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p4
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 18, 6
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče254 °C
    Vrelišče962 °C
    Gostota (blizu s.t.)alfa: 9,196 g/cm3
    beta: 9,398 g/cm3
    Talilna toplotaca, 13 kJ/mol
    Izparilna toplota102,91 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta26,4 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 573 730 963
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja−2, +2, +4, +5,[1] +6 (amfoterni oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,0
    Ionizacijske energije
    • 1.: 812,1 kJ/mol
    Atomski polmerempirično: 168 pm
    Kovalentni polmer140±4 pm
    Van der Waalsov polmer197 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte polonija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviiz razpada
    Kristalna strukturakubična
    Cubic kristalna struktura za polonij

    &alfa;-Po
    Kristalna strukturaromboedrična
    Rhombohedral crystal structure for polonij

    β-Po
    Temperaturni raztezek23,5 µm/(m·K) (pri 25 °C)
    Toplotna prevodnost20 W/(m·K) (?)
    Električna upornostα: 0,40 µΩ·m (pri 0 °C)
    Magnetna ureditevnemagnetni
    Številka CAS7440-08-6
    Zgodovina
    Poimenovanjeafter Polonia, Latinsko ime za Poljsko, domovino Marie Curie
    OdkritjePierre in Marie Curie (1898)
    Prva izolacijaWilly Marckwald (1902)
    Najpomembnejši izotopi polonija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    208Po sint. 2,898 let α 204Pb
    β+ 208Bi
    209Po sint. 125,2 let[2] α 205Pb
    β+ 209Bi
    210Po sled 138,376 d α 206Pb
    Kategorija Kategorija: Polonij
    · pogovor · · | reference

    Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie. Poimenovan je po domovini Marie Curie, Poljski. Je kovina srebrno-bele barve.

    Vsebina

    O elementu

    Nahajališče

    Polonij se nahaja v uranovi smolni svetlici kot radioaktiven produkt uranove razpadne verige, v torijevih in uranovih mineralih kot produkt radioaktivnega razpada.

    Pridobivanje

    Prvotno je bil izoliran iz uranove rude uraninit oz. uranove svetice, a je zaradi kratkih razpolovnih časov težko najti rude z večjo vsebnostjo polonija. Leta 1934 je bilo ugotovljeno, da lahko z obsevanjem bizmuta z nevtroni sprožimo jedrske reakcije, ki rezultirajo v polonijevih izotopih, kar dosežemo z uporabo namenskih reaktorjev z visokim nevtronskim fluksom. Svetovno letno proizvodnjo se ocenjuje na približno 100 gramov.

    Uporaba

    Uporabljajo ga predvsem v fiziki kot izvor delcev alfa, v kombinaciji z berilijem pa tudi kot nevtronski vir. 210Po je čisti sevalec alfa, kar pomeni, da je doseg njegovega sevanja izredno majhen, vsled tega in njegovega kratkega razpolovnega časa pa se 210Po greje, kar s pridom uporabljajo kot izvor toplote na medplanetarnih sondah.

    Izotopska sestava

    Vsi izotopi polonija so nestabilni, zaradi česar radioaktivno razpadajo. Znanih je 42 izotopov z razpadnimi časi od mikrosekund do več sto let.

    Najpogostejši izotopi polonija
    izotop razpolovni čas (t1/2) razpad
    208Po 2.898 let α, β+
    209Po 125.2 let α, β+
    210Po 138.376 dni α

    Sklici

    1. Thayer, John S. (2010). "Relativistic Effects and the Chemistry of the Heavier Main Group Elements". Relativistic Methods for Chemists. Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics. 10: 78. doi:10.1007/978-1-4020-9975-5_2. ISBN 978-1-4020-9974-8.
    2. Boutin, Chad. "Polonium's Most Stable Isotope Gets Revised Half-Life Measurement". nist.gov. NIST Tech Beat. Pridobljeno dne 9 September 2014.

    Zunanje povezave

    http://www.chemsoc.org/viselements/pages/data/polonium_data.html