Išči

    Prazgodovina

    Triperiodni sistem
    Holo-
    cen
    Zgodovinske dobe
    Latenska doba   Proto-
    zgodovina
    Halštatska doba
    Železna doba
      Starejša  
    Srednja
    Mlajša
    Bronasta doba
    Neolitik Bakrena doba  
    Starejši Pra-
    zgodovina
    Srednji
    Mlajši
    Mezolitik
    Epipaleo- litik
    Starejši
    Srednji
    Mlajši
    Pleis-
    tocen
    Paleolitik Starejši
    Srednji
    Mlajši
    Kamena doba

    Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te. Začne se pred približno dvema milijonoma let oz. s pojavom človeka in se konča okoli leta 0, ko se začne naše štetje, s čimer se začne stari vek.

    Vsebina

    Periodizacija prazgodovine

    Prvi človek

    Nastanek ter razvoj človeka je tesno povezan z naravnimi in geografskimi spremembami (ledena doba in menjavanje toplih in hladnih obdobij). Na sam človekov razvoj pa so vplivale še genetske spremembe.

    Zadnja živalska oblika pred nastankom človeka je bil avstralopitek ali južna človeku podobna opica (Lucy). Avstralopitki so živeli pred 3,5 milijoni let. Učlovečenje človeka se je zgodilo med 2,2 miljona let pred našim štetjem, ko se je razvil spreten človek ali ''Homo habilis''. Iz njega se je razvil pokončni človek ali ''Homo erectus'', katerega najstarejše najdbe izvirajo iz Afrike in so stare 1,6 milijona let. Ena veja arhaičnega mislečega človeka se je razvila v posebno človeško podvrsto, ki se imenuje neandertalec ali Homo sapiens neandertalensis. Do okoli 95.000 pred našim štetjem se iz arhaičnega mislečega človeka razvije sodobni misleči človek ali ''Homo sapiens''.

    Življenje ljudi v prazgodovini

    Živeli so v jamah in pod skalnimi previsi. Preživljali so se z lovom in nabiralništvom.

    Povezovanje ljudi

    Zaradi boljših pogojev za preživetje (lažje so lovili večje živali itd.) so se začeli družiti v večje skupine, imenovane horda. Več družin skupaj se imenuje klan. Več družin tvori rod (več sorodnikov skupaj, več rodov pleme, več plemen pa plemensko zvezo.

    Lovci in nabiralci

    Moški so hodili na lov, ženske pa so med tem časom nabirale razne rastline. Bili pa so si enakopravni. Kasneje se pojavi obdobje matriarhata (kjer so vladale ženske), ki mu sledi obdobje patriarhata (glavno besedo so imeli moški).

    Duhovno obzorje

    Prve visoke civilizacije

    Glavni članek: Prve visoke civilizacije.

    Mesta so nastala na bližnjem vzhodu (Turčija). Catal Hüyük je prazgodovinsko mesto, ki je imelo 6000–7000 prebivalcev, spada pa v leta okoli 6150 pr. n. št.

    Hiše so bile pravokotne in enonadstropne. Zidane so bile iz surovih opek, posušenih na soncu. Strehe so bile ravne in imele so strešne lopute, ki so služile kot vhod. Majhne odprtine na vrhu sten so služile kot okna. Nevarnost požarov je bila velika, saj so bile hiše dobesedno prilepljene druga ob drugi. Ob stene so bile postavljene lestve – brez njih so bili odrezani od sveta.

    Stvari in stenske slikarije z vsakdanjimi prizori (glava umrlega moškega, lovec, oblečen v leopardjo kožo, nakit, posode, ličila, orodje...)

    Zunanje povezave