Išči

    Premog

    Premog

    Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem. Premog je zlahka gorljiva črna ali temno rjava sedimentna kamnina, sestavljena večinoma iz ogljika in kisika ter vodika, dušika in žvepla. Premog je še danes zelo pomembno gorivo in je najbolj pogost svetovni energetski vir, pomemben za izdelavo elektrike v termoelektrarnah. V preteklosti je bil premog tisti energent, s katerim se je začela industrijska revolucija. V Sloveniji se s premogom proizvede približno tretjina potrebne električne energije.

    Vsebina

    Vrste premoga

    Geološki procesi skozi čas s pritiskom spreminjajo šoto postopoma v lignit, rjavi premog, črni premog in na koncu v antracit.

    Nastanek premoga

    Pri procesu fosilizacije se izločajo razne vrste mineralnih snovi. To izločanje lahko povzroči tudi kopičenje raznih mineralnih plasti. Na takšen način so drevesa odigrala v geološki preteklosti pomembno vlogo kot tvorci organogenih (fitogenih) sedimentov.

    Fitogene sedimente delimo v dve skupini.

    Prva skupina je gorljiva in ji pravimo kavstobioliti, medtem ko je druga skupina negorljiva in jo imenujemo akavstobioliti.

    Premogi so najpogostejši kavstobioliti. Njihov nastanek je vezan na močvirnat svet. Pod pojmom močvirnatnega sveta razumemo območje, ki je pokrito z veliko maso ostankov rastlinja, ki je na tem območju rastlo in odmrlo, vendar se zaradi tega, ker je bilo prekrito z vodo, ni moglo popolnoma razgraditi.

    Ali bo premog nastal ali ne so odločilni sledeči procesi:

    1. razpadanje: poteka na kopnem, kjer imata zrak in voda popoln dostop do odmrlega rastlinskega ostanka in nima pomena pri nastanku premoga
    2. trohnjenje ali huminifikacija: zahteva vlažno okolje in nepopoln dostop zraka
    3. nastanek šote: poteka v barjih, ki leže ob robovih jezer ali lagun. Rastlinske ostanke dokaj hitro prekrije voda, tako da so z njo prepojeni.
    4. nastajenje sapropela: poteka v globjih delih barij, jezerih in lagunah

    Glede na nastanek ločimo več vrst premogov:

    Svetovne rezerve premoga

    Glavni članek: Rezerve premoga

    Ocenjeno je, da je od leta 1996 na voljo okoli 1.000.000 milijonov ton (oz. en eksagram) skupnih rezerv premoga, ki se jih ekonomsko splača pridobivati z današnjo tehnologijo rudarjenja. Energetska vrednost vsega svetovnega premoga je krepko preko 100 trilijard joulovov (oz. 100 zetajoulov). Verjetno je na voljo dovolj premoga za vsaj 300 let. Vendar ta ocena privzema ničelno rast prebivalstva ter ničelno rast uporabe premoga zaradi pomanjkanja naravnega plina in nafte.

    Slovenske rezerve premoga

    Glej tudi

    Zunanje povezave