Išči

    Prometij

    Prometij, 61Pm
    Prometij
    IzgovarjavaIPA: [prométij]
    Videzkovinski
    Masno število[145]
    Prometij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


    Pm

    Np
    neodimprometijsamarij
    Vrstno število (Z)61
    Skupinaskupina n/a
    Periodaperioda 6
    Blok  blok f
    Razporeditev elektronov[Xe] 4f5 6s2
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 23, 8, 2
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče1042 °C
    Vrelišče3000 °C
    Gostota (blizu s.t.)7,26 g/cm3
    Talilna toplota7,13 kJ/mol
    Izparilna toplota289 kJ/mol
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja+2, +3 (rahlo bazični oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,13 (?)
    Ionizacijske energije
    • 1.: 540 kJ/mol
    • 2.: 1050 kJ/mol
    • 3.: 2150 kJ/mol
    Atomski polmerempirično: 183 pm
    Kovalentni polmer199 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte prometija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturadvojna heksagonalna gosto zložena (dhgz)
    Double hexagonal close packed kristalna struktura za prometij
    Temperaturni raztezek9,0 µm/(m·K)[1] (pri s.t.)
    Toplotna prevodnost17,9 W/(m·K)
    Električna upornostest. 0,75 µΩ·m (pri s.t.)
    Magnetna ureditevparamagnetik[2]
    Youngov modulα form: est. 46 GPa
    Strižni modulα form: est. 18 GPa
    Stisljivostni modulα form: est. 33 GPa
    Poissonovo razmerjeα form: est. 0,28
    Številka CAS7440-12-2
    Zgodovina
    OdkritjeChien Shiung Wu, Emilio Segrè, Hans Bethe (1942)
    Prva izolacijaCharles D. Coryell, Jacob A. Marinsky, Lawrence E. Glendenin (1945)
    PoimenovalGrace Mary Coryell (1945)
    Najpomembnejši izotopi prometija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    145Pm sled 17,7 let ε 145Nd
    146Pm sint. 5,53 let ε 146Nd
    β 146Sm
    147Pm sled 2,6234 let β 147Sm
    Kategorija Kategorija: Prometij
    · pogovor · · | reference

    Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61. Vsi njegovi izotopi so radioaktivni; je izredno redek, saj se v zemeljski skorji v določenem trenutku naravno nahaja le približno 500–600 gramov. Prometij je eden od le dveh radioaktivnih elementov, ki jim v periodnem sistemu sledijo elementi s stabilnimi oblikami; drugi je tehnecij. Kemično je prometij lantanid. Prometij kaže samo eno stabilno oksidacijsko stanje +3.

    Leta 1902 je Bohuslav Brauner predlagal, da obstaja takrat neznan element, na osnovi lastnosti med že znanimaneodimom (60) in samarijem (62); to je leta 1914 potrdil Henry Moseley, ki je po meritvi atomskih števil vseh takrat znanih elementov ugotovil, da atomsko število 61 manjka. Leta 1926 sta dve skupini (ena italijanska in ameriška) trdili, da so izolirali vzorec elementa 61; obe "odkritji" sta se kmalu izkazali za napačni. Leta 1938 je bilo med jedrskim poskusom na univerzi Ohio State proizvedenih nekaj radioaktivnih nukleotidov, ki zagotovo niso bili radioizotopi neodima ali samarija, vendar kemijskih dokazov za to, da je bil proizveden element 61, ni bilo, tako da odkritja na splošno niso priznali. Prometij so prvič ustvarili in opisali v nacionalnem laboratoriju Oak Ridge leta 1945 med ločevanjem in analizo cepitvenih produktov uranovega goriva, obsevanega v grafitnem reaktorju. Za odkritje so predlagali ime "prometeum" (črkovanje je bilo nato spremenjeno), po Prometeju, titanu v grški mitologiji, ki je ukradel ogenj z Olimpa in ga prinesel ljudem, kot znak za "drznost in možno zlorabo človeškega razuma". Vzorec kovine so naredili šele leta 1963.

    Obstajata dva možna vira naravnega prometija: redki razpadi naravnega evropija -151 (ustvarja prometij-147) in urana (različni izotopi). Praktične rabe obstajajo samo za kemične spojine prometeja-147, ki se uporabljajo v svetlečih barvah, atomskih baterijah in napravah za merjenje debeline, čeprav je prometij-145 najbolj stabilen izotop. Ker je prometij v naravi izjemno redek, se običajno sintetizira z bombardiranjem urana-235 (obogatenega urana) s termalnimi nevtroni, kar kot produkt cepitve da prometij-147 .

    Sklici

    1. Cverna, Fran (2002). "Ch. 2 Thermal Expansion". ASM Ready Reference: Thermal properties of metals (PDF). ASM International. ISBN 978-0-87170-768-0.
    2. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.