Išči

    Protaktinij

    Protaktinij, 91Pa
    Protactinium.jpg
    Protaktinij
    IzgovarjavaIPA: [protaktínij]
    Videzsvetel, srebrn kovinski lesk
    Standardna atomska teža Ar, std(Pa)231,03588(1)[1]
    Protaktinij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    Pr

    Pa

    (Uqp)
    torijprotaktinijuran
    Vrstno število (Z)91
    Skupinan/a
    Periodaperioda 7
    Blok  blok f
    Razporeditev elektronov[Rn] 5f2 6d1 7s2
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 20, 9, 2
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče1568 °C
    Vrelišče4027 °C (?)
    Gostota (blizu s.t.)15,37 g/cm3
    Talilna toplota12,34 kJ/mol
    Izparilna toplota481 kJ/mol
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja+2, +3, +4, +5 (šibko bazični oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,5
    Ionizacijske energije
    • 1.: 568 kJ/mol
    Atomski polmerempirično: 163 pm
    Kovalentni polmer200 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte protaktinija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviiz razpada
    Kristalna strukturatelesno centrirana tetragonalna[2]
    Body-centered tetragonal kristalna struktura za protaktinij
    Temperaturni raztezek~9,9 µm/(m⋅K)[3] (pri s.t.)
    Toplotna prevodnost47 W/(m⋅K)
    Električna upornost177 nΩ⋅m (pri 0 °C)
    Magnetna ureditevparamagnetik[4]
    Številka CAS7440-13-3
    Zgodovina
    PredictionDmitri Mendeleev (1869)
    Odkritje in prva izolacijaKasimir Fajans in Oswald Helmuth Göhring (1913)
    Poimenoval poOtto Hahn in Lise Meitner (1917–8)
    Najpomembnejši izotopi protaktinija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    229Pa sint. 1,5 d ε 229Th
    230Pa sint. 17,4 d ε 230Th
    231Pa 100% 3,276×104 y α 227Ac
    232Pa sint. 1,31 d β 232U
    233Pa sled 26,967 d β 233U
    234Pa sled 6,75 h β 234U
    234mPa sled 1,17 min β 234U
    Kategorija Kategorija: Protaktinij
    · pogovor · · | reference

    Protaktinij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pa in atomsko število 91.

    Sklici

    1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    2. Donohue, J. (1959). "On the crystal structure of protactinium metal". Acta Crystallographica. 12 (9): 697. doi:10.1107/S0365110X59002031.
    3. Cverna, Fran, ur. (2002). "Chapter 2. Thermal Expansion". ASM Ready Reference: Thermal Properties of Metals (PDF). ASM International. str. 11. ISBN 0871707683.
    4. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86. izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.