Išči

    Prst (pedologija)

    Za druge pomene glejte Prst (razločitev).
    Spodzol

    Pŕst je geografski izraz za tla. Tla so vrhnja plast oziroma preperel del zemeljske skorje, ki vsebuje razkrojene organske snovi. Matična veda, ki proučuje fizikalne, kemijske in biotske lastnosti, rodovitnost, genezo in klasifikacijo tal, je tloslovje. Danes veda dobiva zaradi okoljske degradacije po onesnaženju, vedno večji pomen. Prvi v svetu so začeli lastnosti tal proučevati ruski znastveniki na koncu devetnajstega stoletja. Na nastanek in razvoj tal vplivajo pedogenetski dejavniki. Mlada veda Pedogeografija, proučuje prst "z geografskega vidika, tj.. kot sestavnega dela pokrajine"(F.Lovrenčak, 1994).

    Vsebina

    Fizikalne lastnosti tal

    Pedogenetski dejavniki:

    Horizonti in profili prsti/tal

    Da iz kompaktne kamenine nastane prst, trajajo milijoni let. To postopno dolgotrajno nastajanje je ustvarilo plasti prsti z enakimi lastnostmi, ki se imenujejo HORIZONTI.

    Navpični prerez skozi horizonte se imenuje profil prsti, po katerem se prst tudi klasificira. Glede na razpored horizontov obstajajo:

    Glavne skupine prsti/tal in njihovi tipi

    Glede na pedogenetska dejavnika klimo in substrat delimo prsti v več glavnih skupin. Znotraj vsake skupine je glede na podnebje in substrat poznanih mnogo tipov prsti.Razlikujejo se po barvi ,zrnatosti ,zračnost in prepustnosti.

    Klimazonalne prsti pod gozdno vegetacijo Klimazonalne prsti pod travnato vegetacijo Intrazonalne prsti
    Podzol Černozjom ali stepna črnica Kraška rdeča prst ali terra rosa
    Podzolne mešanice Černozjom degradirani ali prerijska prst Rendzina
    Rjave in sive prsti Kostanjeva prst ali stepska rjavica Hidromorfne prsti
    Rdeče in rumene prsti tundrske prsti Halomorfne prsti
    Laterit Puščavske prsti

    Bistvena sestavine prsti so mineralne snovi, organske primesi, živi organizmi, voda, zrak, plini - zlasti kisik in dušik ter razni elementi v sledeh - natrij, fosfor, kalcij. Nekatere važne mineralne snovi dobi prst v obliki raztopin iz vode.

    Klasifikacija prsti/tal po FAO

    Klasifikacij prsti je več, najbolj poznana je klasifikacija Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO). Pri poimenovanju različnih tipov prsti so se držali poimenovanja, ki so ga uvedli ruski znanstveniki, vendar v angleškem jeziku, kot sledi:

    Vsak od teh tipov prsti pa ima lahko še vrsto podtipov lokalnega značaja. Ta klasifikacija je omogočila izddelavo svetovnega zemljevida razprostranjenosti prsti.

    Klasifikacija po fizikalnih lastnostih prsti/tal

    Precej drugačna pa je klasifikacija, ki jo je izdelal prof. Arthur Casagrande s harvardske univerze v ZDA med drugo svetovno vojno. Vse prsti deli na tri skupine:

    Naprej označi različna svojstva za vsako od teh vrst s črkovnimi oznakami, katere so opisale specifična svojstva vsake od teh prsti, vendar zgolj fizikalna svojstva. Delo je precej obsežno, podprto s številnimi tabelami in grafi, gre skratka za Military Soils Engineering.

    V praksi pa se v kmetijstvu še vedno uporablja starodavno metoda ocenjevanja fizikalnih lastnosti prsti po izgledu, barvi, vonju, otipu, okusu in organizmih, ki v njej prebivajo.

    Klasifikacija prsti glede na teksturo

    Tekstura prsti v veliki meri določa tudi njene kvalitete. Štirje elementi prsti odločilno vplivajo na teksturo, to so; glina (je drobnozrnata do velikosti <0,002 mm), melj (je debeline zrn od 0,002 do 0,02 mm), droben pesek debeline zrn od 0,02 do 0,2 mm) in debel pesek debeline zrn od 0,2 do 2 mm. Med glino in debelim peskom je po mednarodnem klasifikacijskem trikotnem grafikonu za teksturo razvrščeno 11 tipov prsti in sicer:

    (poglej trikotni grafikon št.:1)

    Znameniti pedologi

    Pedologi v nekdanji Jugoslaviji

    Slovenski pedologi

    Glej tudi

    Zunanje povezave