Išči

    Python (programski jezik)

    Python
    Python logo and wordmark.svg
    Začetna izdaja20. februar 1991[1]
    OblikovalGuido van Rossum[d][2]
    RazvijalecPython Software Foundation[d] in Guido van Rossum[d][2]
    Stabilna izdaja3.10.0[3][4][5] in 3.11.0a1[6]
    Tipizacijadinamično, močno, varno
    Večje implementacijeCPython, IronPython, Jython, Python for S60, PyPy
    VpliviALGOL 68[d][7], ABC[d][8], Modula-3[d][9], C[10], C++[9], Perl, Java, Lisp, Haskell[11], APL[d], CLU[d], Dylan[d], Icon[d] in Standard ML[d]
    Vplival naBoo, Cobra, D, Falcon, Groovy, JavaScript, Ruby
    OSvečplatformsko[d][12]
    LicencaPython Software Foundation License[d][2]
    Običajna končnica datotekepy, pyc[13], pyd[14], pyo[15], pyw[16], pyz[17] in pyi[18]
    Spletna stranhttps://www.python.org/[19]
    Wikibooks logo Python Programming na Wikibooks

    Python je interpretni visokoravni večnamenski programski jezik, ki ga je ustvaril Guido van Rossum leta 1990. Jezik je dobil ime po priljubljeni angleški televizijski nanizanki Leteči cirkus Montyja Pythona (Monthy Python's Flying Circus). Python podpira dinamične podatkovne tipe, kar ga naredi drugačnega od npr. Jave ali družine C. Zaradi dinamičnih podatkovnih tipov je podoben jezikom Perl, Ruby, Scheme, Smalltalk in Tcl. Upravlja s pomnilnikom in podpira funkcionalen, imperativen oziroma proceduralen, strukturiran in objektno orientiran programski stil. Razvili so ga kot odprtokodni projekt, ki ga upravlja neprofitna organizacija Python Software Foundation.

    Vsebina

    Pogosto uporabljene knjižnice

    Python ima že ob namestitvi nekaj knjižnic oz. modulov. To so skupki programske kode, najpogosteje funkcij, ki jih nato pisci kode uporabijo v svojih programih. Nekaj izmed teh je napisanih v jeziku C[20] za doseganje optimalnih časov pri klicanju in izvedbi funkcij. Navkljub dejstvu, da je Python večplatformski, standardni nabor knjižnic ni enak na Linuxu[21] ali Windowsu[22]. Primarne knjinžnice standardnega nabora so math[23], podpora matematičnih funkcij, sys[24], za uporabo sistemskih funkcij in os[25], za nadziranje funkcij operacijskega sistema.

    Knjižnice standardnega nabora
    Ime knjižnice Namembnost Funkcije
    math Podpora matematičnih funkcij v Pythonu pi, e, ceil, cos, sin, tan, log, degrees, radians
    random[26] Generacija naključnih števil in znakov random, randint, randrange, choice
    datetime[27] Implementacija časovnih pasov datetime, date, timeifo
    tkinter[28] Dodana funkcionalnost grafičnih vmesnikov Tk, Label, Frame, Button, Entry
    sys[29] Vsebuje interpretno odvisne funkcije version, platform, path, argv
    os[30] Služi kot vezni člen med Pythonovim večplatformskim

    delovanjem in operacijskim sistemom

    getcwd, popen, close, rename,

    Python je zaradi svoje preproste sintakse izredno preprost za uporabo. To omogoča programiranje tudi začetnikom. Je tudi odlika, ki veliko doprinese pri oblikovanju lastnih knjižnic. Knjižnice, ki niso v standardnemu naboru, so knjižnice t.i. 3. nabora. Naložene so na portalu PyPi in jih uporabnik sam namesti. Med njimi najdemo veliko knjižnic za velik asortiment področij. Trenutno je na portalu več kot 270.000 projektov z več kot 2.000.000 verzij.

    Knjižnice 3. nabora
    Ime knjižnice Namembnost
    pygame Temelji na SDL-ju in služi kot funkcionalni nabor za razvijanje iger
    pandas Močno optimizirana knjižnica za ekstrahacijo in obdelavo podatkov
    matplotlib Knjižnica, namenjena prikazovanju grafov v obeh dimenzijah
    numpy Knjižnica je namenjena numeričnim komputacijam in obdelavi

    n-dimenzionalnih zbirk podatkov

    scipy Efektivna zbirka funkcij za komputacije v statistiki in algebri

    Uporaba in namembnost Pythona v aplikacijah

    Python uporablja različna orodja za različne tipe aplikacij, saj vsebuje tako orodja za pripravo grafike kot matematični modul za izračunavanje... Med grafično orientiranimi moduli so najbolj pogosti tkinter, ki je tudi del standardnega nabora. Poznamo tudi PyQt5 za naravni izgled oken na Windowsih ter Kivy, posebej prilagojen za grafiko na telefonih sistema IOs in Android.

    Ima tudi orodja za razvijanje internetnih aplikacij, med najbolj pogosto uporabljena spadajo Django, ki ima svojo posebno knjižnico in deluje večinoma v relaciji s podatkovno bazo, Bottle, Flask, Tornado (orodje), web2py in Jade. Večina teh orodij mora uporabnik naložiti s spleta v intergrirano razvijalno okolje (Intergrated development enviroment, IDE). Zaradi preprostosti Pythona ga včasih uporabljajo za statistično-napovedovalne modele in programe, kot alternativo jeziku R. Med najpogosteje uporabljena analitična orodja spadajo SciPy, Pandas in Numpy. Večina analitičnih orodji je programiranih v jeziku C za optimalno delovanje in večplatformnega delovanja. Za razvijanje programske opreme pa se uporabljajo predvsem naslednja orodja: Buildbot, Trac in Roundup. Uporabljajo se tudi orodja za administracijo sistema, kot na primer: Ansible, Salt in OpenStack. Le-ti sistemi pa uporabljajo način MLA (multi language architecture, večjezična programska arhitektura), najdemo ga tudi v spletnih straneh[31]. Na področju umetne inteligence se Python uporablja zaradi preprostosti in velikega števila uporabnikov navkljub manjši hitrosti izvajanja. Uporabljajo ga NASA,[32] Pixar, Google, Facebook,[33] YouTube[34] in mnoge druge organizacije.

    Program 'Pozdravljen svet'

    Python je znan po preprostosti kode, zato je eden izmed najbolj priljubljenih jezikov v zadnjem času[35] ter pri otrocih. Program je skoraj enak svoji psevdokodi, t.j. besedilu, ki ga programerji pogosto naredijo med razmišljanjem o problemu. V Pythonu se tip niz (string) označuje z " " ali ' ', ki je v spodaj podanem primeru prvi parameter funkcije[36] print, ki se uporablja za izpis podatkov. V Pythonu obstajata dva tipa komentarjev: #, ki se uporablja za enovrstične komentarje in """ """ docstring ali večvrstični komentar. Obe vrsti komentarjev sta prezrti med izvajanjem programa.

    # To bo izpisalo 'Pozdravljen svet', ta vrstica pa bo prezrta print('Pozdravljen svet') 

    Spremenljivke

    V svetu informatike spremenljivka predstavlja prostor, kamor se shrani neka vrednost. Spremeljivke lahko poimenujemo s poljubnim nizom alfanumeričnih znakov in podčrtajev, a ime se ne sme začeti s številko ali biti ena izmed rezerviranih besed.

    Definirajo se tako, da jih poimenujemo in jim dodelimo vrednost. V nasprotju z drugimi programskimi jeziki se spremenljivke same prilagodijo pravemu podatkovnemu tipu. Prevladujejo numerične, nizne in logične spremenljivke. Za preverbo podatkovnega tipa uporabimo funkcijotype(), ki nam vrne tip podanega parametra.

    pozdrav = "Živjo"   # niz (string) denar = 100         # celo število (integer) povprečje = 12.699  # decimalno število (float) jeVesel = True      # boolean (True ali False), lahko ju tudi izrazimo z 1(True) ali 0(False) komplekso_število = 2+5j       # kompleksno število nič = None # ničelni podatkovni tip (NoneType) ta podatkovni tip je poseben, saj nima dejanske vrednosti. type(pozdrav) #ali katerokoli drugo že definirano spremenljivko 

    Tudi objekti, definirani s strani uporabnika, se štejejo kot tip spremenljivke, npr. Uporabnik. Vsaka spremenljivka ima svoje posebnosti zaradi različnih posebnosti v naravi Pythona samega. Tako lahko uporabimo dejstvo, da je vsak podatkovni tip lasten objekt. Tako lahko s spremenljivkami upravljamo tipe po atributih. Nizne spremenljivke lahko režemo zaradi skupnih lastnosti z kolektivnimi tipi spremenljivk (niz postane list spremenljivka).

    x = "Danes je oblačno" print(x[3]) # izpiše črko "e", saj Python začne vedno šteti z 0. print(x[5:]) # izpiše " je oblačno", saj izreže vse pred 5 (šteje se tudi presledek) print(x[:4]) # izpiše "oblačno", saj izreže vse po 4. print(len(x)) # izpiše dolžino besede shranjene v spremenljivki x. Izpiše '16'. print(x[:-3]) # izpiše "a", saj kadar uporabimo znak minus (-), začne šteti od desne proti levi. 

    Dostopnost spremenljivke[37]

    Poznamo 3 stopnje dostopnosti spremenljivke. To so global, nonlocal in local. Prvostopenjske oz. globalne spremenljivke so definirane izven vseh funkcij, ponavadi na vrhu strani. Dostopne so celotnemu programu, ki pa jih lahko spreminja, a se ji stopnja med spreminjanjem vrednosti ne spremeni. Drugostopenjske spremenljivke, tako local kot nonlocal, so pa definirane znotraj posameznih enot programa (funkcij, objektov, ...) in niso dostopne programu na globalni ravni. local se uporablja znotraj ne-gnezdenih funkcij, nonlocal pa uporabljamo v več-ravenskih funkcijah.

    ime = 'Janez' # Spremenljivka ime je globalna  def pozdravi():     pozdrav = 'Dober dan' # Spremenljivka je lokalna     print(pozdrav) print(pozdrav) # Vrne napako  # Primer upoerabe spremenljivke z statusom nonlocal def pozdravi_z_imenom():     pozdrav = 'Dober dan'     def ime():         nonlocal ime          ime = 'Marija'         print(ime)     print('{}, {}').format(pozdrav, ime) 

    Niz ali string

    V računalniškem svetu je string ali niz zaporedje črk ali znakov v obliki spremenljivke ali izhodne sekvence. V Pythonu je niz spremenljiv bodisi v velikosti ali v vsebini. Definiran je kot matrica bytov, ki shranijo posamezen sekvenčni del oziroma črko glede na črkovno notacijo. V sebi lahko v obliki niza nosi tudi druge podatkovne tipe, npr. cela števila ali nize podatkov.

    Konkatinacija niza[38]

    Konkatinacija niza se uporablja, kadar moramo združiti več manjših nizov (string) objektov v končni izpis. Pri tem se uporablja operator +. Če hočemo konkatinirati druge podatkovne tipe jih moramo najprej prevesti v niz (string). V Pythonu je konkatinacija niza izvedena ob času izvedbe programa in njeni rezultati niso znani vnaprej. V primeru absolutnega niza z izhodnimi sekvencami pa je rezultat konkatinacije niza znan že ob izgradnji programa v Pythonovem predpomnilniku. Velja tudi izjema pri več-vrstičnih nizih. Ti so označeni z """ """ ali z ''' '''. Pri tem je upoštevana struktura niza z vsemi prelomi vrstic. Ta odlika je velikokrat uporabljena pri večvrstičnih komentarjih in dokumentaciji funkcij.

    x = "Pozdravljen" y = "svet" print(x + " " + y) # izpis konzole:    #   Pozdravljen svet  # primer prevoda podatkovnega tipa jeŽalosten = False kolikoLet = 100000 jeŽalosten = str(jeŽalosten) kolikoLet = str(kolikoLet)  print("Ali si žalosten: " + jeŽalosten) print("Koliko let imaš: " + kolikoLet) # izpis konzole: #   Ali si žalosten: False #   Koliko let imaš: 100000  #Primer večvrstičnega niza print("""Rad imam Python 3.8.""") #izpis konzole: #   Rad imam #   Python3.8 

    Za dva niza S1 in S2 je konkatinacija niza S1S2 sestavljena iz nizov v obliki ab, kjer je a del niza S1, w pa je del niza S2. To lahko izrazimo z . Velikokrat pa se znajdemo v primeru konkatinacije niza in samostojnega znaka. To pa lahko izrazimo z in .

    Osnovno formatiranje niza[39]

    Preprosto formatiranje niza je verjetno največkrat uporabljena oblika formatiranja in/ali konkatinacije niza. Uporabljamo ga v primeru enakega vrstnega reda parametrov v relativno majhnem obsegu združenih elementov. Zaradi dveh generacij Pythona (2 in 3), se je tudi način formatiranja spremenil. Tako poznamo stari in novi slog. Stari deluje tudi v 3. generaciji Pythona, novi pa ne deluje obratno. V novem slogu formatiranja Python kliče __format__() metodo, ki je implementacija že vgrajene funkcije format() v razredu object.

    Formatiranje pa ne omogoča samo konkatinacije, ampak tudi poravnavo 2 nizov. Po privzetih parametrih formatiranje 2 nizov zavzame samo toliko prostora, kot ga potrebuje. V starem načinu je zamik desnosučni, v novem pa levosučni. Mogoča je uporaba vseh primitivnih podatkovnih tipov, pri številih z decimalno vejico pa jim moramo podati tudi število mest za vejico.

    x = 5 y = "Jure" k = "Nina" e = 2+3j  # prvi primer (novejši način) print(y + " je vesel, saj je dobil oceno {}".format(x)) # ali pa uporabimo znak % (starejši način) print(y + " je vesel, saj je dobil oceno %d"%x) # V tem primeru funkcija 'format' spremeni vrednost vseh y, k, e vrednosti v niz. Vpiše jih v glavni niz objekt po vrsti z začetkom od 0 do 2 print("{0} in {1} sta skupaj rešila enačbo {2}".format(y, k, e)) # Tukaj je posebna vrsta niza, ki omogoča formatiranje niza med dejanskim nizom. Gre za novejši način. print(f"{y} + {k} = {x} + {e}") #Zamikanje besede z uporabo format funkcije, novejši način. print('{:>10}'.format('test')) 

    Matematični operatorji

    Matematični operatorji v Pythonu so posebni rezervirani simboli, ki izvedejo aritmetične ali logične operacije. Obe spremenljivki se imenujeta operand. Poznamo aritmetične, logične, bitne in primerjalne operatorje. Python v izrazih sledi uporabi oklepajev in precedenci vseh operatorjev.

    Izračun se izvaja v času izvajanja programa, medtem ko se spremenljivke zapišejo že med izgradnjo programa. Med tekom kode procesor najprej izvede (), nato sledijo klici funkcij (f(args)), sledi procesiranje kolektivnih spremenljivk (x[indeks:indeks] in x[index]). Program nato omogoči dostop atributom spremenljivke (x.attribute). Izvede se potenciranje, sledijo aritmetični operatorji z negacijo na čelu. Kot zadnji pridejo na vrstno bitni operatorji z primerjalnimi op. ter logični op. na koncu.

    # Osnovne operacije x + y  # seštevanje x - y  # odštevanje  x * y  # množenje x / y  # deljenje (zaokroženo na decimalno vrednost) x // y # deljenje x ** y # potenciranje (produkt x-ov y-krat) x % y  # modulo (ostanek pri deljenju)  #Primerjalni operatorji x == y # primerjava x > y # je večje  x < y # je manjše x >= y # je večje ali je enako x <= y # je manjše ali je enako x != y # ni enako  #Logični operatorji x = True y = False x and y # konjunkcija x or y # disjunkcija not y # negacija  #Bitni operatorji x & y # bitni AND x | y # bitni OR  ~ x # bitna negacija x ^ y # bitni XOR x >> 2 # bitni desni premik x << 2 # bitni levi premik  # Vse račune lahko shranjujemo v spremenljivke a = 2 + 5 # shrani rezultat računa v spremenljivko a print(x) # izpiše vrednost a print(3 + 7 * 2) # Izpiše 17, ker ima množenje prednost print((5 - 7) * 4) # Izpiše -8, ker ima operacija v oklepaju prednost 

    .

    Razlika med standardnimi in hitrimi operatorji[40]

    Metoda __add__ (funkcija baznega razreda object) je zadolžena za izvedbo navadnega seštevanja. To pomeni da se a + b zapiše v spremenljivko c brez spremembe argumentov seštevancev. Hitra metoda __iadd__ je ravno tako zadolžena za izvedbo seštevanja, a se rezultat namesto v drugo spremenljivko zapiše v spremenljivko a (a = a + b). Hitri operatorji so naslednji:

    #Hitre operacije namenjene dodelitvi vrednosti izraza v konjunkciji z drugo spremenljivko x += y # dodelitev seštevka (ekvivalent x = x + y) x -= y # dodelitev odštevka (ekvivalent x = x - y) x *= y # dodelitev zmnožka (ekvivalent x = x * y) x /= y # dodelitev količnika zaokroženega na najbližjo celoštevilsko vrednost (ekvivalent x = x / y) x //= y # dodelitev količnika (ekvivalent x = x // y) x **= y # dodelitev produkta x-ov y-krat (ekvivalent x = x ** y) x %= y # dodelitev ostanka pri deljenju (ekvivalent x = x % y) 

    Definiranje operatorjev znotraj objektov[41]

    Definiranje operatorjev znotraj objektov pomeni dodajanje nove funkcionalnosti operatorju. Operator + lahko sešteje oz. konkatinira spremenljivke tipa string in int ali int in float itd. To je definirano v tako baznem razredu string kot v baznem razredu string . V Pythonu lahko znova definiramo vse operatorje, ne moremo pa ustvariti novih. Operatorji so definirani kot posebne funkcije baznega razreda Builtin, najdemo jih pod imenom __<ime operatorja>__.

    class A:     def __init__(self, parameter):         self.parameter = parameter          #Definiramo "drugačno" ozadje funkcije __add__     def __add__(self, other):         return self.parameter + other.parameter  obj1 = A('Janezek') obj2 = A('Micka') print(obj1 + obj2) #Konzola izpiše JanezekMicka 

    Kolektivni podatkovni tipi

    Python pozna kar nekaj tipov spremenljivke, s katerimi lahko interpretiramo oz. integriramo množice. To so list, tuple, set in frozenset. Vsaka je malo drugačna, toda vse 4 lahko razdelimo v 2 skupini. Razdelimo jih glede na status uredbe spremenljivke. Spremenljivka je lahko spremenljiva, to sta list in set. Nasprotno je lahko kolektivni tip nespremenljiv, to sta tuple in frozenset. Nespremenljiv pomeni, da množici vrednosti programsko ne moremo dodati ene ali več vrednosti. Vrednosti znotraj množice ponavadi vsebujejo več tipov spremenljivk, z dodajanjem metaclass pa jih lahko naredimo homogene.

    Vsi kolektivni tipi, razen dict, vsebujejo samo enojne vrednosti, medtem ko dict vsebuje pare ključ: vrednost kot urejeni par. Pri teh parih so lahko spremenljivke različnih tipov, ni pa nujno. Če je prva komponenta dict ključa a, druga pa b, lahko to izrazimo z [42]. Število elementov v vseh kolektivnih tipih je omejeno in temelji na operacijskem sistemu. Če je sistem 32-bitni, je maksimum , v 64-bitnem pa .

    Spremenljivke v kolektivnih tipih niso prave instance njihovih baznih objektov, ampak so to referenčne točke, ki vodijo do njihovega izvora[43]. Zato je velikost množice odvisna od števila elementov in ne od velikosti objektov. Čas iteracije skozi celoten seznam je ne glede na dolžino enak , čas dodajanja pa je konstanta.

    znamke = ["Ferrari", "BMW", "Honda", "Alfa"] # to je list z 4 vrednostmi enakega tipa podatkov vse = (0, "Vito", 44, True, None, "Živjo", 2.44) # to je tuple, ki lahko vsebuje katerikoli tip podatka tabela_ocen = {"Miha":4, "Jure":2, "Jaz":5, "Nekdo":1, "Maja":4, "Nina":3}  # to je dict vsebuje key and value. Key so v tem primeru imena, vsako ima svojo oceno torej value. Torej tuple ima key=string in value=intiger podatke."""  # vse podatke lahko izpišemo s print funkcijo print(znamke) print(vse) print(tabela_ocen) print(type(znamke)) print(type(vse)) print(type(tabela_ocen))  # izpis konzole #['Ferrari', 'BMW', 'Honda', 'Alfa'] #(0, 'Vito', 44, True, None, 'Živjo', 2.44) #{'Miha':4, 'Jure':2, 'Jaz':5, 'Nekdo':1, 'Maja':4, 'Nina':3} #<type 'list'> #<type 'tuple'> #<type 'dict'> 

    Urejanje kolektivnih podatkovnih tipov

    Časovna kompleksnost dodajanja elementov[44] k listi je ublaženi . Če imamo list A z močjo in ji hočemo dodati 50 elementov, se zgodi naslednje:

    Prvih 8 elementov je potisnjenih v , 9. sproži relokacijo in odpre ostalim 8 dostop v . V 17. iteraciji se sproži relokacija 16 prejšnjih členov in 15 novih členov pride v . 33. ponovitev zanke sproži novo relokacijo 32 prejšnjih členov in v pride 17 novih. Po vseh relokacijah imamo časovno kompleksnost , v kateri je 56 kopij in 3 realokacije v , za . Če upoštevamo, da je to geometrijska serija je to asimptotično enako za n = končna velikost seznama. To pomeni, da je celotna operacija potiskanja n predmetov na seznam . Če to amortiziramo na element, je . Če je seznam dolg, pa se lahko časovna kompleksnost poveča tudi na .

    x = ["A", "B", "C", "D"] print(x[2]) # konzola izpiše C saj se list začne šteti z 0  # da dodamo vrednost listu uporabimo metodo append x.append("E") # to doda x listu na konec vrednost "E"  # da odstranimo vrednost listu uporabimo metodo pop x.pop(1) # izbriše drugo vrednost na listu v tem primeru "B" print(x)  # konzola izpiše  ['A', 'C', 'D', 'E']  # če nevemo katero število pripada določeni vrednosti na listu uporabimo metodo count št_a = x.count("A") print(št_a) # izpiše 0 saj je a na prvem mestu.  # Kolektivne podatkovne tipe je mogoče tudi gnezditi. j = [     [1, 2, 3],     [4, 5, 6],     [7, 8, 9] ] # Spremenljivka je list listov torej če uporabimo enonivojsko klicanje podatkov preko [] operatorja print(j[0]) # Izpiše [1, 2, 3] # Do dostopamo do notranje vsebine recimo števila 5 print(j[1][1]) # Izpiše 5 

    Za vsak kolektivni podatek obstaja vsaj 5 metod.

    Vnos

    Vnos se izraža z 2 built-in keyword-oma input in raw_input. Če uporabimo raw_input potem se vsak naš vnos šteje kot niz, če pa uporabljamo input moramo pred njega vstaviti tip podatka katerega hočemo pridobiti na primer: int(input("Vnesi število: ")), za vnos števila. raw_input ni več v uporabi od Python verzije 3.6.x

    # primer raw_input keyworda x = raw_input("Vnesi svoje ime: ") print("Pozdravljen " + x + "!") print("Dolžina tvojega imena je {}".format(len(x)))  # len() keyword se uporablja pri ugotavljanju dolžine določene besede  # primer input keyworda y = str(input("Vnesi svoje ime: ")) # Ekvivalent starejši raw_input k = int(input("Vnesi svojo starost: "))  print("Tvoje ime je " + y) print("Star si {}".format(k)) # intiger tipe vedno formatiramo saj se jih ne more konkatinirati s string, razen v primeru prevoda podatkovnega tipa. 

    Pogojni stavki in gnezdene zanke

    Pogojni stavki se uporabljajo predvsem za zastavljanje pogojev skozi katere mora neka vrednost priti, da se nekaj izvaja. Izraža se jih s ključnimi besedami if, elif in else. Gnezdena zanka pomeni praktično zanka v zanki oziroma več pogojev v pogoju.

    # primer if-elif-else stavka barva = input("Vnesi svojo najljubšo barvo: ") if barva == "rdeča" or barva == "modra":    print("Zelo lepo") elif barva == "zelena" or barva == "rumena":    print("Lepo") elif barva == "črna" or barva == "bela" or barva == "roza":    print("Ne najbolje") elif barva == "rjava" or barva == "oranžna" or barva == "lila":    print("Slaba izbira") else:    print("Ne poznam te barve")  # primer if-else stavka s = int(input("Prosim vnesi svojo starost: ")) if s < 18:    print("Dostop ni dovoljen.") else:    print("Dobrodošli")  # matematični primer  if 9 + 1 == 10:    print("Pravilno") elif 9 + 1 != 10:    print("Narobe") 
    # primer nested stavka c = input("Vnesi črko: ") k = int(input("Vnesi številko: ")) if c in ['A','B','C','D','E','F']:    if k > 50:       print("Uspešno")    elif k <= 40:       print("Skoraj uspešno")    else:       print("Ni uspešno") elif c in ['K','L','M','N','O']:    print("Bravo zmagal si") elif len(c) < 1 and len(c) > 1:    print("Moraš vpisati samo eno črko") else:    print("Napaka") 

    Zanke

    Zanke so ukazi, s katerimi lahko večkrat izvedemo nek del kode. V Pythonu poznamo 2 tipa zank: for in while. Zanka for ponovi nek del kode za vsakega člana nekega iterativnega podatkovnega tipa, s stavkom while pa izvajamo kodo, dokler nek pogoj velja.

    # primer for zanke pozdravi = ['Živjo', 'Zdravo', 'Pozdravljeni'] for x in pozdravi:     print(x)  # ali pa for i, x in enumerate(pozdravi):     print(i, x)  # Vrednost i in x sta razpakirana iz enumerate(pozdravi).  # izpis konzole  Živjo Zdravo Pozdravljeni  0, Živjo 1, Zdravo 2, Pozdravljeni  # primer while zanke p = "12345" while True:    r = str(input("Vnesi geslo: "))    if r != p:       print("Napačno Geslo")    elif r == p:       print("Dobrodošli")  # izpis konzole Vnesi geslo: 54321 Napačno Geslo Vnesi geslo: 12345 Dobrodošli 

    Moduli

    Vsak dokument z oznako .py ipd... in se shrani na lokalni napravi kot Python modul, ki ga lahko dodamo v drug program s stavkom import.

    Pozdravi.py

    # sedaj pišem v Pozdravi.py datoteko def RečiŽivjo(ime):     print("Živjo "+ime) 

    Glavni.py

    # sedaj pišem v Glavni.py import Pozdravi # ali pa from Pozdravi import RečiŽivjo x = "Anastazija", "Špela", "Marija" for w in x:     RečiŽivjo(w)  # izpis konzole Živjo Anastazija Živjo Špela Živjo Marija 

    Funkcije

    Funkcija je del kode, ki se izvede, ko jo kličemo. Z uporabo funkcij se izognemo večkratnemu ponavljanju iste kode, hkrati pa izboljšamo njeno berljivost. V funkcijo lahko podamo vhodne podatke, imenovane parametri ali argumenti, s katerimi funkcija operira. Pogosto nam funkcija tudi vrne podatke. Definiramo jih z besedo def (izjema so neimenovane funkcije lambda), ki ji sledi ime, nato pa seznam arguentov v oklepajih in dvopičje. V naslednjih vrsticah napišemo vsebino funkcije, zamaknjeno za 1 odmik.

    def Seštej(x, y):     print("Rezultat = {}".format(x + y))  Seštej(2, 4) # klic funkctije  # izpis 6  # Funkcija Seštej je ubistvu tako miniaturna, da jo lahko zapišemo kot lambdo Seštej = lambda x, y: x + y print(Seštej(2, 4)) # Izpiše 6 
    # primer funkcije brez parametrov def ZahtevajVpis():     uporabniško_ime = str(input("Vnesi uporabniško ime: "))     geslo = raw_input("Vnesi geslo: ")     if len(geslo) < 6:        print("Geslo more vsebovati več kot 6 znakov")     else:        print("Dobrodošel uporabnik {}".format(uporabniško_ime))  # primer funkcije s poimenovanimi parametri # če drugi argument ni podan, se upošteva y=1 def Inkrement(x, y=1):     r = x + y     return r  # primer funkcije s pozicijskimi parametri def Odštej(a, b):     return a-b  število = 3 rezultat = Inkrement(3) print("3 + 1 = " + str(rezultat)) print("5 - 7 = " + str(Odštej(5, 7)))  # izpis konzole  3 + 1 = 4 5 - 7 = -2 

    Funkcijo lahko pokličemo tudi v drugi funkciji saj so vse funkcije globalne. Z izjemo metod definiranih v UDR.

    def Pozdravi(ime):     print("Živjo "+ime)  def Vprašanje():     i = raw_input("Vnesi ime: ")     Pozdravi(i)       Vprašanje() # izpis konzole  Vnesi ime: Nekdo Živjo Nekdo 

    Funkcija ima lahko tudi definirane tipe podatkov parametrov.

    def Odštej(a:int, b:int):     print("{}".format(a + b))  def PrepoznajTip(t:(list, dict), p:bool = True)     if p:        if type(t) is type(list):           print("Tip je list")        elif type(t) is type(dict):           print("Tip je dict")        else:           print("Tip ni prepoznan") 

    Primeri Funkcij

    import time def Štej(od, do, zamik=0.5):     while od < do:           od = od + 1 # ali pa z uporabo hitrega operatorja od += 1           print(od)           time.sleep(zamik) # ustavi izvajanje za zamik sekund  def Vnos():     ime = str(input("Vnesi ime: "))     priimek = str(input("Vnesi priimek: "))     print("Pozdravljen "+ime+ " " +priimek)  # tukaj se uporablja ti. nested funkcije pri kateri je lahko funkcija v funkciji def Kalkulator():     def Seštej(x, y):         return x + y      def Odštej(x, y):         return x - y      def Množi(x, y):         return x * y      def Deli(x, y):         return x / y      def Potenciraj(x, y):         return x ** y      def Moduliraj(x, y):         return x % y          print("Izberi možnost")     print("Seštevanje = 1")     print("Odštevanje = 2")     print("Množenje = 3")     print("Deljenje = 4")     print("Potenciranje = 5")     print("Moduliranje = 6")     o = str(input("Izbira: "))     p = int(input("Prvi: ")     d = int(input("Drugi: ")     if o == "1":        Seštej(p, d)     elif o == "2":        Odštej(p, d)     elif o == "3":        Množi(p, d)     elif o == "4":        Deli(p, d)     elif o == "5":        Potenciraj(p, d)     elif o == "6":        Moduliraj(p, d)     else:        print("Neznana operacija.")  Kalkulator() # izpis konzole Izberi možnost Seštevanje = 1 Odštevanje = 2 Množenje = 3 Deljenje = 4 Potenciranje = 5 Moduliranje = 6 Izbira: 2  # jaz napisal 2 Prvi: 10 Drugi: 4  # izpis funkcije 6 

    Razredi

    Razredi lahko vsebujejo funkcije. Funkcije v razredu se imenujejo metode. Razrede se inicializira tako da dobimo novo instanco z __init__ predefinirano build-in funkcijo. Pod to globalno predifinicijo spadajo tudi __delattr__, __format__, __getattribute__, __hash__, __long__, __native__, __new__, __call__, __repr__, __nonzero__, __sizeof__, __setattr__, __unicode__, __str__ in drugi. Vsaka definicija od naštetih zgoraj ima svoj pomen.

    # glavni razred class A:     def __init__(self): # klic konstruktorja         print("Inicializeran razred A")  # podrazred class Z(A):     def __init__(self):         super(Z, self).__init__(A)  # klic superkonstruktorja  class U(Z, A):     def __init__(self, m1, m2):         super(Z, U, A, self).__init__(m1, m2)  # klic superkonstruktorja s parametri  # primer nelogičnega oziroma nepravilnega razreda class B:     def __init__(self):         pass  # novo definirane globalne spremenljivke v razedu B B.ime = "Tone" B.priimek = "Altgr"  r = B.ime # objekte in njihove člane lahko shranjujemo v spremenljivke print(r)           # primer razreda za osebe class Oseba:     def __init__(self, ime:str, priimek:str, starost:int, email:str):         self.ime = ime # če damo pred objek parameter self lahko dostopamo do njegovih atributov         self.priimek = priimek         self.starost = starost         self.email = email          podatki = [[], []] # multidimenzionali list         podatki[0].append(ime)         podatki[0].append(priimek)          podatki[1].append(starost)         podatki[1].append(email)      def zahtevaj_podatke(self): # funkcija za klic izpisa podatkov na formatni način         print("Ime: {}".format(self.ime))         print("Priimek: {}".format(self.priimek))         print("Starost: {}".format(self.starost))         print("Email: {}".format(self.email)      def zahtevaj_dimenzije(self):         print(podatki)  Jaz = Oseba("Null", "PError", 15, "abc.PError@unknown.abc")  # Jaz postane Object Oseba z določenimi člani npr. ime. ter metodami za interpretacijo objekta ali postaktivnost tega objekta oziroma njegovih članov. Jaz.zahtevaj_podatke()  # izpis konzole  Ime: Null Priimek: PError Starost: 15 Email: abc.PError@unknow.abc  # ali  print(Jaz.ime) # . pomeni član nekega kolektiva v razredu. print(Jaz.priimek) print(Jaz.starost) print(Jaz.email) 

    Referenčna izvedba

    CPython je referenčna izvedba Pythona. Napisano je v jeziku C, ki ustreza standardu C89 z več izbranimi funkcijami C99 (s poznejšimi različicami C se šteje za zastarele;[45] CPython vključuje lastne razširitve C, vendar razširitve drugih proizvajalcev niso omejene na starejše različice C, lahko jih npr. Implementiramo s C11 ali C++). Program Python prevede v vmesno bajtno kodo, ki jo nato izvede navidezni stroj.[46]

    CPython je razdeljen z veliko standardno knjižnico, napisano v mešanici C in domačega Pythona. Na voljo je za številne platforme, vključno z operacijskim sistemom Windows (začenši s Python 3.9, namestitveni program Python se namenoma ne namesti v operacijski sistem Windows 7 in 8; Windows XP je bil podprt do Python 3.5) in v večini sodobnih sistemov, podobnih Unixu, vključno z macOS (in Apple M1 Mac, od Pythona 3.9.1, z eksperimentalnim namestitvenim programom) in neuradno podporo za npr VMS.[47] Prenosljivost platforme je bila ena njegovih prvih prioritet, v časovnem okviru Python 1 in 2 sta bila podprta celo OS/2 in Solaris; podpora je od takrat opuščena za številne platforme.[48]

    Generatorji dokumentacije API

    Orodja, ki lahko ustvarijo dokumentacijo za Python API, so med drugim pydoc (na voljo kot del standardne knjižnice), Sphinx, Pdoc in njegove vilice, Doxygen in Graphviz.[49]

    Zunanje povezave

    Sklici

    1. Historique et licence
    2. 2,0 2,1 2,2 https://docs.python.org/3/license.html
    3. Python 3.10.0 is available — 2021.
    4. Python 3.10.0 released — 2021.
    5. Python 3.10 Released With Many Improvements — 2021.
    6. Python 3.11.0a1 is available — 2021.
    7. https://impythonist.wordpress.com/2014/02/16/open-heart-with-guido-van-rosuuma-lost-interview-of-python-creator-part2/
    8. Why was Python created in the first place?Python Software Foundation.
    9. 9,0 9,1 Classes The Python TutorialPython Software Foundation.
    10. An Introduction to Python for UNIX/C Programmers
    11. Functional Programming HOWTO
    12. https://www.python.org/downloads/
    13. https://docs.python.org/3/library/py_compile.html
    14. https://docs.python.org/3/faq/windows.html#is-a-pyd-file-the-same-as-a-dll
    15. https://www.python.org/dev/peps/pep-0488/
    16. https://docs.python.org/3/using/windows.html
    17. https://docs.python.org/3/library/zipapp.html
    18. https://www.python.org/dev/peps/pep-0484/
    19. https://api.github.com/repos/python/cpython
    20. "The Python Standard Library — Python 3.8.5 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-08-22.
    21. "Unix Specific Services — Python 3.8.5 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-08-22.
    22. "winsound — Sound-playing interface for Windows — Python 3.8.5 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-08-22.
    23. "math — Mathematical functions — Python 3.9.0 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
    24. "sys — System-specific parameters and functions — Python 3.9.0 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
    25. "os — Miscellaneous operating system interfaces — Python 3.9.0 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
    26. "random — Generate pseudo-random numbers — Python 3.8.6 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
    27. "datetime — Basic date and time types — Python 3.8.6 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
    28. "tkinter — Python interface to Tcl/Tk — Python 3.8.6 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
    29. "sys — System-specific parameters and functions — Python 3.9.0 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
    30. "os — Miscellaneous operating system interfaces — Python 3.9.0 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-01.
    31. "php - Best practice multi language website". Stack Overflow. Pridobljeno dne 2020-08-22.
    32. "How does NASA use Python? - Quora". www.quora.com. Pridobljeno dne 2020-08-21.
    33. "How is Python being used at Facebook? - Quora". www.quora.com. Pridobljeno dne 2020-08-21.
    34. "Developer's Guide: Python | YouTube". Google Developers (angleščina). Pridobljeno dne 2020-08-21.
    35. "The Incredible Growth of Python | Stack Overflow". Stack Overflow Blog (angleščina). 2017-09-06. Pridobljeno dne 2020-08-22.
    36. "Python print()". www.programiz.com. Pridobljeno dne 2020-08-30.
    37. "7. Simple statements — Python 3.9.0 documentation". docs.python.org. Pridobljeno dne 2020-11-05.
    38. "Concatenation" (angleščina). 2020-10-07. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
    39. "PyFormat: Using % and .format() for great good!". pyformat.info. Pridobljeno dne 2020-11-01.
    40. "Inplace vs Standard Operators in Python". GeeksforGeeks (angleščina). 2017-01-10. Pridobljeno dne 2020-11-06.
    41. "Operator Overloading in Python". GeeksforGeeks (angleščina). 2018-12-10. Pridobljeno dne 2020-11-06.
    42. "Ordered pair" (angleščina). 2020-10-31. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
    43. "An Introduction to Python Lists". effbot.org. Pridobljeno dne 2020-11-06.
    44. "Why is the time complexity of python's list.append() method O(1)?". Stack Overflow. Pridobljeno dne 2020-11-06.
    45. "Mailman 3 Why aren't we allowing the use of C11? - Python-Dev - python.org". mail.python.org (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 April 2021. Pridobljeno dne 2021-03-01.
    46. Andreas C. Müller, Sarah Guido (2016). Introduction to Machine Learning with Python. O'Reilly Media. ISBN 9781449369415.
    47. "history [vmspython]". www.vmspython.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 December 2020. Pridobljeno dne 2020-12-04.
    48. "Download Python for Other Platforms". Python.org (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 November 2020. Pridobljeno dne 2020-12-04.
    49. "Documentation Tools". Python.org (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 November 2020. Pridobljeno dne 2021-03-22.