Išči

    Računsko sodišče Republike Slovenije

    Republika Slovenija
    Coat of arms of Slovenia.svg

    Članek je del serije:
    Politika in uprava Slovenije


    Flag of Europe.svg
    članica Evropske unije
    članica evrskega območja
    članica Schengenskega območja

    Flag of NATO.svg
    članica zveze NATO


    Računsko sodišče Republike Slovenije je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji. Ustava Republike Slovenije [1] določa, da je računsko sodišče pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon. Zakon o računskem sodišču[2] pa dodaja, da aktov, s katerimi izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi.

    Vsebina

    Položaj Računskega sodišča

    Računskega sodišča ni mogoče uvrstiti v nobeno od treh vej oblasti, ne v zakonodajno, ne v izvršilno in tudi ne v sodno. Status samostojnosti in neodvisnosti mu zagotavljata ustava in zakon, in sicer z več vidikov:

    V zvezi z delovanjem računskega sodišča so v zakonu tudi naslednje določbe:

    Revizijske pristojnosti Računskega sodišča

    Računsko sodišče lahko revidira pravilnost in smotrnost poslovanja, revidira pa lahko akt o poslovanju v preteklem letu kakor tudi akt o načrtovanem poslovanju uporabnika javnih sredstev. Uporabnik javnih sredstev po zakonu o računskem sodišču je:

    Organizacija Računskega sodišča

    Računsko sodišče Republike Slovenije ima tri člane: predsednika in dva namestnika, ki jih na predlog predsednika države imenuje državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev za dobo devetih let. Predsednik in oba namestnika predsednika tvorijo senat računskega sodišča. Član je lahko predčasno razrešen le v primerih, določenih v Zakonu o računskem sodišču. S tem zakonom je predpisan tudi postopek njihovega imenovanja in razrešitve, pa tudi posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati zaradi strokovnega in nepristranskega izvajanja nalog. Funkcija člana računskega sodišča je nezdružljiva s funkcijami ali kakršno koli drugačno vključenostjo v delo drugih državnih organov in organov lokalnih skupnosti, s funkcijami v organih političnih strank in sindikatov, z izvajanjem kakršnih koli javnih pooblastil, s članstvom v organih upravljanja in nadzora gospodarskih služb, gospodarskih javnih služb, skladov, zavodov in zadrug in z opravljanjem katerega koli poklica ali pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljivo z opravljanjem javne funkcije.

    Računsko sodišče ima poleg članov še največ šest vrhovnih državnih revizorjev, ki vodijo revizijske oddelke, in sekretarja računskega sodišča, ki vodi podporni oddelek. Vsi imajo status funkcionarja, imenuje pa jih predsednik računskega sodišča za dobo devetih let. Člani, vrhovni državni revizorji in sekretar računskega sodišča lahko za iste funkcije kandidirajo večkrat brez omejitve. Računsko sodišče zastopa, predstavlja in vodi predsednik računskega sodišča, ki ima hkrati tudi funkcijo generalnega državnega revizorja.

    Trenutna

    Člani računskega sodišča
    Vrhovni državni revizorji

    mag. Maja Bilbija, dr. Miroslav Kranjc, Nataša Musar Mišeljić, Zoran Mladenovič in mag. Aleksej Šinigoj.

    Sekretar računskega sodišča

    Strategija Računskega sodišča

    Poslanstvo računskega sodišča je, da pravočasno in objektivno obvešča javnost o pomembnih odkritjih revizij poslovanja državnih organov in drugih uporabnikov javnih sredstev ter svetuje, kako naj državni organi in drugi uporabniki javnih sredstev izboljšajo svoje finančno poslovanje. Strateški cilji računskega sodišča so navedeni v dokumentu Strategija Računskega sodišča Republike Slovenije od leta 2007 do 2013[3].

    Viri

    1. Ustava Republike Slovenije, na straneh Registra predpisov Slovenije.
    2. Zakon o računskem sodišču
    3. Strategija Računskega sodišča Republike Slovenije od leta 2014 do 2020

    Zunanje povezave