Išči

    Radijski valovi

    Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok. Glede na frekvenco oziroma valovno dolžino lahko razdelimo radijske valove na naslednja območja:

    Ime pasu Krat. Pas ITU Frekvenca Val. dolžina
    < 3 Hz > 100,000 km
    ekstremno nizke frekvence
    ELF
    1
    3–30 Hz 100,000 km – 10,000 km
    super nizke frekvence
    SLF
    2
    30–300 Hz 10,000 km – 1000 km
    ultra nizke frekvence
    ULF
    3
    300–3000 Hz 1000 km – 100 km
    zelo nizke frekvence
    VLF
    4
    3–30 kHz 100 km – 10 km
    nizke frekvence
    LF
    5
    30–300 kHz 10 km – 1 km
    srednje frekvence
    MF
    6
    300–3000 kHz 1 km – 100 m
    visoke frekvence
    HF
    7
    3–30 MHz 100 m – 10 m
    zelo visoke frekvence
    VHF
    8
    30–300 MHz 10 m – 1 m
    ultra visoke frekvence
    UHF
    9
    300–3000 MHz 1 m – 100 mm
    super visoke frekvence
    SHF
    10
    3–30 GHz 100 mm – 10 mm
    ekstremno visoke frekvence
    EHF
    11
    30–300 GHz 10 mm – 1 mm
    nad 300 GHz < 1 mm

    Opomba: nad 300 GHz je absorpcija elektromagnetnega sevanja v Zemljinem ozračju tolikšna, da je to praktično neprepustno za elektromagnetno sevanje; pri še višjih frekvencah se absorpcija zmanjša le v območju infrardeče in vidne svetlobe.

    Pasovi ELF, SLF, ULF in VLF se prekrivajo s slišnimi frekvencami (približno 20–20.000 Hz). Razen ujemanja v frekvencah sta zvočno in radijsko valovanje dve povsem različni valovanji: pri prvem gre za mehansko nihanje delcev snovi, po kateri se širi zvok, pri drugem pa za valovanje elektromagnetnega polja.

    Radijski valovi se najpogosteje uporabljajo za prenos zvoka; od tu tudi ime za radio. Vsaka radijska postaja oddaja na njej odobreni frekvenci, navadno tudi na več frekvencah: Radio Slovenija npr. oddaja na 918 kHz MF in na 88,5, 90,0, 91,8, 92,0, 92,9, 94,1, 96,4 MHz VHF.