Išči

    Radon

    86 astatradon-
    Xe

    Rn

    Uuo
    Rn-TableImage.svg
    Splošno
    Ime, simbol, vrstno število radon, Rn, 86
    Kemijska vrsta žlahtni plini
    Skupina, perioda, blok 18, 6, p
    Izgled brezbarven
    Relativna atomska masa (222) g/mol
    Elektronska konfiguracija [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p6
    e- na lupino 2, 8, 18, 32, 18, 8
    Fizikalne lastnosti
    Agregatno stanje plin
    Tališče 202 K
    (-71 °C, -96 °F)
    Vrelišče 211,3 K
    (-61,7 °C, -79,1 °F)
    Talilna toplota 3,247 kJ/mol
    Izparilna toplota 18,10 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta (25 °C) 20,786 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P/Pa 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T/K 110 121 134 152 176 211
    Lastnosti atoma
    Kristalna struktura kubični ploskovno-centriran
    Oksidacijska stanja 0
    Elektronegativnost ni podatka (Paulingova lestvica)
    Ionizacijski potenciali 1.: 1037 kJ/mol
    Atomski polmer (izr.) 120 pm
    Kovalentni polmer 145 pm
    Razne lastnosti
    Magnetna urejenost nemagneten
    Toplotna prevodnost (300 K) 3,61 mW/(m·K)
    CAS število 10043-92-2
    Pomembni izotopi
    Glavni članek: Izotopi radona
    izo NA t1/2 DM DE (MeV) DP
    211Rn sint. 14,6 h ε 2,892 211At
    α 5,965 207Po
    222Rn 100 % 3,824 d α 5,590 218Po
    Viri

    Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86. Ta radioaktivni žlahtni plin nastane z razpadom radija; radon je eden najtežjih plinov in škodljiv zdravju. Najbolj stabilni izotop, Rn-222, ima razpolovno dobo 3,8 dni in se ga uporablja v radioterapiji. Povzroča pljučnega raka.

    Čeprav je bil radon odkrit že v začetku prejšnjega stoletja, so prve povezave med njegovimi potomci in pljučnim rakom nastale šele v šestdesetih letih. Zgodba o kancerogenosti tega plina sega že v 16. stoletje, ko so v Nemčiji in na Češkem številni rudarji umirali za tako imenovano »Schneberg krankheit«. Visoka umrljivost rudarjev zaradi pljučnih bolezni se je nadaljevala tudi v 19. stoletju. Še v času druge svetovne vojne so v prid večjim dobičkom pri proizvodnji opreme za vojaške namene pospeševali delo v rudnikih urana in popolnoma zanemarili kakršnokoli zaščito pred radioaktivnostjo.

    Šele leta 1956 so se na Švedskem začele sistematične raziskave na tem področju. V prvem obdobju so avtorji v glavnem poročali o koncentraciji radona in njegovih razpadnih produktov v zraku delovnega in bivalnega okolja. Sledilo je obdobje iskanja in pojasnjevanja vzrokov povišanih koncentracij. Slovenija je geološko heterogena dežela in zato zanimiva za meritve koncentracije radona. Prvič so se s tem problemom soočili leta 1969 v zvezi z rudnikom urana v Žirovskem vrhu. Kasneje so ugotovili povišane koncentracije tudi v rudniku živega srebra v Idriji, rudniku svinca in cinka v Mežici, medtem ko so bile vrednosti v premogovnikih nižje zaradi učinkovitega prezračevanja. Meritve so prešle v podzemne jame, pri čemer so v nekaterih delih namerili do 20 kBqm-3. V Postojnski jami je koncentracija radona v območju od 2 so 4 kBqm-3, kar je za obiskovalca prispevek k letni dozi okrog 2 %, zaposleni pa morajo biti pod stalnim radiološkim nadzorom. Poleg meritev, ki potekajo v slovenskih zdraviliščih, so se leta 1986 pričele meritve radona v bivalnem okolju, pri čemer so se osredotočili predvsem na slovenske šole, vrtce in okrog 900 naključno izbranih stanovanj. V Sloveniji do zdaj nimamo uradno določenih omejitev glede koncentracije radona v bivalnem in delovnem okolju, zato načeloma sledimo priporočilo ICRP (International Commission on Radiological Protection), ki dovoljuje koncentracijo radona v zraku bivalnega okolja od 200 do 600 Bqm-3 in od 500 do 1500 Bqm-3 v delovnem okolju.

    Zunanje povezave