Išči

    Ravena

    Ravena

    Ravenna
    Comune di Ravenna
    Ravena
    Ravena
    Ravena se nahaja v Italija
    Ravena
    Ravena
    Geografski položaj v Italiji
    Koordinati: 44°25′N 12°12′E / 44.417°N 12.200°E / 44.417; 12.200
    DržavaZastava Italije Italija
    DeželaEmilia-Romagna
    PokrajinaRavena (RA)
    Ustanovitev89 pr. n. št. (kot federalno mesto Rimske republike)
    FrazioniCasalborsetti, Lido di Savio, Lido di Classe, Lido di Dante, Lido Adriano, Marina di Ravenna, Punta Marina Terme, Porto Corsini, Porto Fuori, Marina Romea, Ammonite, Camerlona, Mandriole, Savarna, Grattacoppa, Conventello, Torri, Mezzano, Sant'Antonio, San Romualdo, Sant'Alberto, Borgo Montone, Fornace Zarattini, Piangipane, San Marco, San Michele, Santerno, Villanova di Ravenna, Borgo Sisa, Bastia, Borgo Faina, Carraie, Campiano, Casemurate, Caserma, Castiglione di Ravenna, Classe, Coccolia, Ducenta, Durazzano, Filetto, Fosso Ghiaia, Gambellara, Ghibullo, Longana, Madonna dell'Albero, Massa Castello, Mensa Matellica, Osteria, Pilastro, Roncalceci, Ragone, Santo Stefano, San Bartolo, San Zaccaria, Savio, S. Pietro in Trento, San Pietro in Vincoli, San Pietro in Campiano
    Upravljanje
     • ŽupanFabrizio Matteucci (Demokratska stranka)
    Površina
     • Skupno652,89 km2
    Nadm. višina
    4 m
    Prebivalstvo
     (31. marec 2011)
     • Skupno159.497
     • Gostota240 preb./km2
    DemonimRavennati
    Časovni pasUTC+1 (CET)
     • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
    Poštna številka
    48121 - 48125
    Klicna koda0544
    Zavetniksveti Apolinarij
    Dan23. julij
    Spletna stran[Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto]
    Unescova svetovna dediščina
    Uradno imeZgodnjekrščanski spomeniki v Ravenni
    KriterijKulturni: i, ii, iii, iv
    Referenca788
    Vpis1996 (20. zasedanje)

    Ravena (italijansko Ravenna) je mesto s 159.754 prebivalci[1] in je sedež pokrajine Ravenna v deželi Emilija-Romanja, ter pomembno industrijsko središče. Nekoč je bila pristaniško mesto, sedaj je okoli 10 km oddaljena od morja.

    Vsebina

    Zgodovina

    Ravena je doživela svojo najslavnejšo dobo v 5. in 6. stoletju n. št., ko je bila glavno mesto Zahodnorimskega cesarstva in most med rimskim in bizantinskim svetom. Leta 402 je Honorij zapustil Rim in razglasil Raveno za prestolnico zahodnega rimskega cesarstva. Cesar Avgust je zgradil pristanišče (današnji Classe) v katerega je lahko priplulo 250 ladij. Vdori barbarov so privedli v Raveno ostrogotska vladarja Odoakerja (476-493) in Teodorika (493-526), slednji je postal kristjan. Oba sta olepšala mesto z mogočnimi poslopji. Leta 540 so Raveno osvojili Bizantinci, v njihovim imenu so od tod vladali eksarhi. Mesto je prejelo številne privilegije od cesarja Justinjana in cesarice Teodore. V tem obdobju se je v mestu naglo širilo krščanstvo.

    V Raveni je pokopan Dante Alighieri, kljub prošnjam Firenčanov, da bi ga prepeljali tja, kjer se je rodil.

    Sklic

    Glej tudi

    Zunanje povezave