Išči

    Razkolnost

    Zeleni fluorit z izrazito razkolnostjo
    Biotit z osnovno razkolnostjo

    Razkolnost je nagnjenje kristaliničnih snovi, da se cepijo vzdolž določenih kristalografskih strukturnih ploskev. Relativna šibkost teh ravnin je posledica razporeditve atomov in ionov v kristalu, zaradi katere nastanejo gladke ponavljajoče se ravnine, vidne s prostim očesom in z mikroskopom.[1]

    Minerali imajo lahko zelo popolno (sljude), popolno (kalcit), jasno (glinenci) in nepopolno ali slabo (žveplo) razkolnost ali pa so brez razkolnosti (kremen). Minerali lahko imajo razkolnost po eni ploskvi (sljude) ali več ploskvah (kalcit). Koti med razkolnimi ploskvami so za mineral značilni.[2]

    Vsebina

    Vrste razkolnost

    Razkol kristalov poteka vzporedno s kristalografskimi ploskvami.[1]

    Cepljenje

    Do cepljenja pride kadar se kristal zaradi zunanje obremenitve prelomi, običajno po strukturno šibkih ravninah ali vzdolž ploskev, na katerih poteka dvojčičenje. Prelomi zaradi cepljenja imajo zelo podoben izgled kot razkoli, vendar nastanejo samo zaradi zunanje obremenitve. Primeri: magnetit ima oktaedrični razcep, korund romboedričnega, pirokseni pa osnovni razcep.[1]

    Uporaba

    Razkolnost je tradicionalna fizikalna lastnost, ki se uporablja za identifikacijo mineralov tako pri terenskih kot pri mikroskopskih preiskavah kamnin in preučevanju mineralov. Primer: koti med prizmatičnimi razkolnimi ravninami piroksenov so 88-92°, amfibolov pa 56-124° in so diagnostični.[1]

    Razkolnost kristalov je pomembna v elektronski industriji in pri obdelavi dragih kamnov.

    Sintetični monokristali polprevodnih materialov se običajno prodajajo v tankih rezinah, ki se zelo lahlo koljejo. Rezino silicija se preprosto pritisne ob mehko površino in že raza z diamantno iglo na robu rezine običajno zadostuje, da se rezina razkolje. Pri rezanju rezine v čipe postopek seveda ni tako preprost in zahteva veliko natančnost. Elementarni polprevodniki (silicij, germanij in diamant) spadajo v diamantno kubično prostorsko kupino, ki ima oktaedrično razkolnost. To pomeni, da so pri nekaterih orientacijah rezin možni skoraj perfektno pravokotni razkoli. Večino drugih komercialnih polprevodnikov (GaAs, InSb itd.) se lahko proizvede v strukturi, ki je podobna strukturi cinkove svetlice in ima tudi njej podobne razkolne ploskve.

    Sklici

    1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
    2. Minerali [1] (v slovenščini)