Išči

    Religija v Sloveniji

    Religija v Sloveniji je igrala pomembno vlogo v zgodovini Slovenije. Razni popisi so čez čas sledili spremembam v verovanju Slovencev. 1991 so pokazali da je 71.6% Katolikov in 14.6% ni bilo del nobene ustavljene religije[1]. Medtem ko v 2002 je pokazalo kar močan padec saj je samo 57.8% identificiralo kot Katolikov in je število ki se je odprto imenovalo "Ateist" poskočilo na 10.1%.[1]

    Medtem ko najnovejši popis (Decembra 2018) kaže da je se izvedla povrnitev ljudi nazaj v tradicionalne religije, da imajo vse tradicionalne sekte kot so katoliki poskočilo nazaj na stanje pred letom 1991, saj se jih je kar 73.4% samo identificiralo kot Katolik in druge kot so Pravoslovna cerkev ima več pripadnikov kot jih je kadarkoli imela s 3.7% in enako s Islamom, s kar 3.7% prebivalstva. Na strani ne vernikov pa se večina opisuje kot ateisti (14.7%) in ljudi ki niso del nobene religije (3.6%).[2]

    Vsebina

    Prijavljene verske skupnosti

    Do sedaj je na Uradu za verske skupnosti registriranih 42 verskih skupnosti[3].

    Verska pripadnost Slovencev

    Verska pripadnost slovenskih državljanov po popisih prebivalstva 1991 in 2002.[1] in leta 2018.[2]

    Vera 1991 (%) 2002 (%) 2018 (%)
    Katoliška 71.6 57.8 73.4
    Evangeličanska 0.7 0.8 /
    Druga protestantska 0.1 0.1 0.3
    Pravoslavna 2.4 2.3 3.7
    Druga krščanska 0.1 0.1 0.4
    Islam 1.5 2.4 3.7
    Judovska 0.0 0.0 0.0
    Orientalska 0.0 0.1 /
    Druge religije 0.0 0.0 0.2
    Vernik, a ne pripada nobeni veroizpovedi 0.2 3.5 /
    Ne veruje, ateist 0.4 10.1 14.7
    Ne želi odgovarjati 4.2 15.7 /
    Neznano 14.6 7.1 3.6

    Po raziskavi Slovensko javno mnenje (SJM) 1992 je samo 20% Slovencev verjelo v »osebnega boga« (nadaljnjih 39% je reklo, da verjamejo v »boga kot eteričnega duha« ali »boga kot življenjsko silo«).

    Leta 1997:

    Okoli polovica respondentov (51%) je izjavila, da so verni na svoj lasten osebni način; samo 18% jih je zatrdilo, da so verni v skladu z naukom Cerkve.

    Delež anketirancev v EU, ki je pozitivno odgovorila na vprašanje: »Ali verjamete v boga?« (Eurobarometer 2005)

    Na podlagi teh podatkov je Niko Toš[4] pokazal (s široko analizo 15 spremenljivk, ki merijo tri dimenzije religioznosti: ortodoksnost, verovanje v boga in verovanje v posmrtno življenje), da:

    Primerjava analiz sedmih vzhodno in srednje evropskih držav pokaže, da je Slovenija (skupaj s Češko in Madžarsko) na spodnjem koncu lestvice religioznosti, s Poljsko in Hrvaško na zgornjem koncu. Raziskave kažejo da se delež število vernikov še manjša (ne samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu).[4]

    Kontroverznosti pravne ureditve verske svobode v Sloveniji

    Med letoma 2000 in 2003 so imele verske skupnosti z registracijo velike težave. Drago Čepar, tedanji direktor Urada za Verske Skupnosti (UVS), je trdil, da mu zaradi neustrezne osnove zakon ne dovoljuje registracije. S tem je bila poudarjena potreba po novem zakonu. Junija 2003 je kriza dosegla višek. Poleg drugih organizacij, je o zadevi poročal Forum 18[5]. S pomočjo pravnikov so verske skupnosti uspele in registracija se je spet začela.[6]. Nasprotovanje stališčem direktorja UVS izraža tudi zahteva skupine sociologov in filozofov za registracijo novega brezbožnega verstva, Cerkve svete preproščine.

    Zakonska ureditev od leta 2007

    Brošura Urada Vlade RS za verske skupnosti[7] podaja v slovenščini in angleščini (neuradni prevodi) predgovor direktorja urada Draga Čeparja, zadevne člene Ustava RS, Medanarodni sporazum med RS in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, Zako o verski svobodi (Ur.l. RS 14/07) in izvlečke iz drugih zakonov in sporazumov.

    Nova ureditev

    Osnutek novega zakona je pripravil Lovro Šturm, član malteškega viteškega reda [8]. Med pripravo zakona je bila razprava o zakonu omejena, se je pa razplamtela kasneje. Preden je zakon prišel v parlament, je bilo spremenjenih nekaj členov. Toda zakon je veliko ljudi opisalo kot slabo napisan in neustrezen za rešitev veliko vprašanj, odprtje Pandorine skrinjice, ki bi kasneje omogočila korist prevladujoče cerkve. Poslanec Aleš Gulič je parlamentu predlagal alternativni zakon, vendar je Vlada Janeza Janše na vsak način hotela sprejeti svojega in posledično Guličev predlog ni imel veliko možnosti, kljub temu da so strokovnjaki menili, da je veliko boljši in še posebej mnogo bolj v skladu z načelom ločitve Cerkve od države, kar je eno izmed načel slovenske ustave[9].

    Razprava o prenovi zakona iz leta 2007

    Razprava se je kmalu po spremembi vlade leta 2008 obnovila s predlogi o spremembi zakona. Ustavno sodišče RS je na predlog državnega zbora leta 2010 sprejelo odločbo, ki razveljavlja nekatera določila zakona[10]. Po več politično neuspelih poskusih [11] je leta 2014 predlog novega zakona o verski svobodi še v pripravi.


    Viri

    Zunanje povezave